Komentar

Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe

Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne selekcije, arogance, ignoriranja 8. člena Zakona o sodniški službi, skrivanja pred javnostjo in zakulisnega mešetarjenja terjajo svoj davek. In če k temu prištejemo še dejstvo, da leta 1990 sodstvo oziroma pravosodje nista izvedla lustracije, je krog sklenjen. Znašli smo se v razmerah, ko sta kompromitirana tako Ustavno kot tudi Vrhovno sodišče. Kako "resetirati" sodno vejo oblasti, kako povrniti vsaj nekaj zaupanja v institucijo, ki sodi "v imenu ljudstva"?

22.12.2021 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Branko Masleša   Vrhovno sodišče   KOS   Ljubo Bavcon   Zvonko Fišer   državni zbor   diploma

Foto: Mediaspeed

Gospod Masleša je lahko zakrknjen jugonostalgik in oboževalec lika in dela maršala Tita, pa mu tega nimamo pravice odrekati.

Znašli smo se v razmerah, ki vzbujajo utemeljene pomisleke v sposobnost slovenskega pravosodnega sistema (tj. sodstva in tožilstva), da svoje delo opravlja v skladu z demokratičnimi in pravnimi standardi, zapisanimi v ustavi. Tožilstvo se je odmevno blamiralo s primerom Balkanski bojevnik, ki bo imel - in to bodo morali politiki in vodilni mediji v nekem trenutku povedati ljudem - določene zunanjepolitične posledice za Slovenijo. Nič manj trhla ni veja, na kateri sedi sodstvo, doslej gluho tudi za najbolj dobronamerne kritike. To sodstvo pa se že trideset let obnaša, kot da je država v državi. Ampak trajni mandat sodnikov ne pomeni, da so sodniki nedotakljivi v vseh pogledih.

 

Danes je jasno, da je zakonodajalec pred tridesetimi leti zagrešil napako, ker ni z zakonom uvedel lustracije, s čemer bi sodnikom, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice in svoboščine, onemogočil nadaljevanje sodniške kariere. Toda na začetku devetdesetih je bil Demos preokupiran z osamosvajanjem, da bi vztrajal pri lustraciji, ki ji je tedanja opozicija (ZKS -SDP, socialisti in ZSMS - LDS) ognjevito nasprotovala.

 

Danes je jasno, da lustracija ne bi bila nikakršen bav-bav; nekateri problematični sodniki bi se zadrege elegantno rešili z upokojitvijo, drugi bi si morali poiskati drugo službo. Ali bi Zvonko Fišer in Branko Masleša v tem primeru lahko računala na sodniški mandat? Prvi skoraj zagotovo ne, medtem ko je pri vrhovnem sodniku, ki je vsak dan bolj medijsko izpostavljen, bolj nejasno. Zdi se, da so očitki, ki letijo nanj v zvezi s tem obdobjem, bolj vrednostne sodbe kot kaj drugega. Očitno je bil gospod Masleša nekoč, v nekih drugih časih in razmerah, goreč tovariš, lojalen komunist, ki ga je navduševala učinkovitost justifikacij nezakonitih prebežnikov na jugoslovansko-italijanski meji. Danes je takšno obnašanje moralno zagotovo sporno, vendar pa ni nezakonito. Masleša je marsikomu antipatičen zaradi tega, vendar ima pravico, da tako misli. Lahko je zakrknjen jugonostalgik in oboževalec lika in dela maršala Tita, pa mu tega nimamo pravice odrekati. Živimo v svobodni in demokratični družbi, kjer je svoboda vesti ustavno zavarovana pravica. Tudi Branko Masleša jo ima.

 

 

Zakon o sodniški službi je jasen: kdor je nekoč kršil človekove pravice, ne more biti (več) sodnik.

 

 

Danes je jadikovanje, kakšna napaka je bila, ker pred tridesetimi leti nismo uvedli lustracije, pravzaprav izguba časa. Namesto tega se lahko vprašamo, zakaj prihaja do sistematičnega zanikanja 8. člena Zakona o sodniški službi, bolj znanega kot Pučnikov amandma. Po tem členu, ki je v bistvu omiljena verzija lustracije, namreč v sodniško službo ne more biti imenovan (izvoljen) nekdo, ki je sodil ali odločal

 

"v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine".

 

Ker se pogoji za imenovanje sodnikov po analogiji uporabljajo tudi za tožilce, dvomov v bistvu ni: dosledno spoštovanje pravnega reda, tj. 8. člena Zakona o sodniški službi, bi onemogočilo, da bi bili sodnike imenovani sodniki (tožilci), ki so v bivšem režimu preganjali ljudi zaradi verbalnih deliktov ali zločinov zoper državno ureditev. Specialist za definiranje teh kaznivih dejanj je bil pokojni Ljubo Bavcon, ki je kazensko pravo prepoznaval kot "sredstvo za varovanje obstoječe družbene ureditve".

 

Posledice nikoli v celoti in sistemsko izvedene lustracije bi bile neprimerno manjše, manj katastrofalne, če bi se določba, ki jo vsebuje Pučnikov amandma, preverjala vsakič, ko Državni zbor v trajni mandat izvoli sodnike. Resda je danes že zaradi generacijskih razlik skoraj nemogoče, da bi sodnik (ponovno) postal nekdo, ki je v prejšnjem režimu sodil v procesu, v katerem so bile "s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine". Toda saj ne govorimo o težavah, ki jih imamo z mlajšo generacijo sodnikov; mislimo na tiste sodne funkcionarje, ki so del svoje poklicne kariere dejansko opravljali v bivšem režimu. Masleša je bil eden imed njih.

 

V dneh, ko se zanka okoli njegove sarajevske diplome oziroma pravosodnega izpita počasi zožuje, na dan prihaja vse, kar je v sodstvu gnilega in trhlega. Najnovejše informacije, ki krožijo po kuloarjih, govorijo o tem, da naj bi taisti Masleša delal tudi za KOS, torej vojaško kontraobveščevalno službo. Ali je to res ali ne, bo seveda treba dokazati. Vsekakor ne bi bil prvi sodnik ali profesor na Pravni fakulteti, ki je bil sodelavec KOS-a. Seveda bo odslej težko delati "damage control", kajti že ideja, da bi bil nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča (lahko) sodelavec tajne službe, predstavlja dodatno breme za moralno povsem sesuto sodno vejo oblasti.

  

Kaj pa če Branko Masleša, ki je tudi nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča, s svojim nenavadnim obnašanjem v bistvu ravna v duhu starega rimskega pravnega reka, češ da molk pomeni strinjanje (Qui tacet, cum loqui potuit et debuit, consentire videtur.)? Če je kaj, potem je zagotovo voda na mlin medijem, ki so se vrhovnega sodnika lotili z zgodbo, da v resnici diplome sploh nima. Dvome bi seveda v hipu razgnal Masleša, če bi jo razgrnil pred kamerami in napovedal, da bo klevetaške medije odškodninsko tožil. Pa tega ni naredil. Čudna strategija, ki ji očitno pritrjuje tudi aktualni predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič z izjavo, da je diploma vrhovnega sodnika zaupne narave.

 

Zaupne narave?! Danes so vse diplome javno dostopne, celo na spletu so. Kakšne zaupne narave neki. Česa tako absurdnega že dolgo nismo slišali. Ali jim na Vrhovnem sodišču še vedno ni jasno, da jih bosta pred še hujšimi težavami rešili zgolj in samo transparentnost ter javnost njihovega dela? Zdi se, da res ničesar ne razumejo. S potezami, ki bodo nekoč prišle v učbenike, kako se nikoli ne komunicira z javnostjo, gre vrhovno sodišče po poti ustavnega, ki z rezultatskim sojenjem in politično obarvanimi odločitvami ni več spoštovanja vredna "zadnja sodna instanca, nad katero je zgolj modro nebo"

 

Ker je sodstvo generalno že vseskozi kadrovsko podhranjeno na področju komuniciranja, je seveda povsem možno, da bo jama, v katero so padli po zaslugi vrhovnega sodnika Masleše, vsak dan samo še večja in globlja. To pa ni samo pravosodni problem, ampak se tiče vseh nas, saj je ljudstvo tisto, v imenu katerega sodijo (vrhovni) sodniki. Zaradi tega je zdaj ena ključnih dilem to, kako "resetirati" sodno vejo oblasti, kako povrniti vsaj nekaj zaupanja v institucijo, ki sodi "v imenu ljudstva"?

 

Pred zakonodajno in izvršilno oblastjo je težka, morda celo pretežka naloga. Sodstvo si namreč samo ne more več pomagati, preveč globoko je zabredlo. Slovensko sodstvo potrebuje popolno reformacijo, morda celo začasno angažiranje tujih sodnikov v najtežjih primerih. Slovenski sodniki so s svojimi odločitvami dokazali, da niso več vredni našega zaupanja. Ne bremenijo jih le kršitve pravice do hitrega in poštenega sojenja, zaradi česar Slovenija kot po tekočem traku izgublja tožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.287
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.377
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.645
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.502
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.345
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.091
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.025
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.131