Komentar

Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem

Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem množic. Mogoče je res to osnova vedno bolj nasilnih ideologij, ki so s svojo izdelavo popolnega človeka orale ter s krvjo prepojile 20. stoletje in se tudi danes s svojo več ali manj nasilno shizofrenijo udejanjajo ter perejo možgane. In kot vidimo, so dve ali tri generacije dovolj, da se je med mnoge to programiranje izredno dobro prijelo in zlo dobiva nenehno nove in nove oblike ter da politika postaja na katerem koli spektru vedno bolj nasilna. 

23.12.2021 23:59
Piše: Pavle Okorn
Ključne besede:   Verdi   Hertz   frekvenca   Leonard Horowitz   Hieronymus Bosch   Konfucij   Archive

Namesto da bi tehnologija osvobajala, izobraževala, dodajala vrednost, razčlovečuje in zasužnjuje v čisto orwellovski Krasni novi svet.

Pred dnevi se mi je zapisalo: "Tehnologija mora biti naš suženj. Ker nam je prinesla - vsaj meni - to, kar niso prej mogle prinesti knjižnice, koncerti, razstave. Vedenje 'skoraj' takoj. Svetovno  zakladnico v žepu. In ko se srečujemo na ekranih, lahko te žepe polnimo dodatno, ker jih nikakor ne bi mogli zaradi fizičnih razdalj drugače. S tem smo nekako prebili začaran 'plemenski krog' okolja. Bistri, sposobni in pametni ljudje so bili vedno svetovljani. Danes si dodatno  svetovljan ob tehnologiji. Ekranu. S tem nikakor vsega, kar smo do sedaj imeli radi - druženje v galerijah, na koncertih, prireditvah - ne zapuščamo zgodovini, ampak temu dodajamo tehnološko sedanjost. Se mi zdi, da smo sedaj lahko še bolj pametni in razgledani. In je tudi možnost posredovanja vsega tega od nas, od sebe bolj enostavna in z vsemi orodji močnejša in tudi direktna. Vse ob osnovi, da je človek željan znanja in priznanja, da ga nikoli ni dovolj."

 

Pišem, da se očisti misel in njen smisel nekako spravi v večnost. In spravi sam s seboj že zelo okrnjen duh veselja do širjenja drugačnosti in neobremenjene misli s katerokoli ideološko podlago kot osnovo. Tako sem že od mladosti brzel skozi Scile in Karibde časa, ki še danes temu ni naklonjen. In seveda še dolgo ne bo. Bom čisto direktno splavil misel znova in ponovno. Že ko me je kdo posiljeval z vprašanjem, kakšna zvrst glasbe mi sede, sem vedno in znova  odgovarjal, da vse, kar je dobro. In se s tem tudi spravil v pozicijo nekakšnega sodnika - ali bolje - vedeža, kje je "meja" dobrega in slabega. Kjer vse zdrsne v nekakšen kič. Nisem, le iščem vedno znova ustvarjeno lepo. Kjerkoli. V umetnosti, tehnologiji ali ideologiji. S tem, da v bistvu nikoli nisem brezglavo "padel not", ampak plaval v svojem vesolju, kjer je vedno bilo in bo dovolj prostora za vse, ki hočejo biti zraven. 

 

To gibanje po sredini naj bi bilo najbolj nevarno, če temu lahko rečem. Mogoče smo se v tisto "špuro" res spravili "tretjerazredni", ki nam ni naklonjen rek, da bomo že mi poskrbeli zate, če bo potrebno. In potem eni poskrbijo, ko drugi ne morejo in obratno. In se s tem bedno polarizira že tako majhen svet možnega.

 

Sem se prepričeval, da bo tisto v žepu spremenilo odnos. Do resnice, kakršne koli že. In zožalo prostor manipulciji. Pa ni. Ustvaril se je svet fake news, tako prefinjen in že prav omamno zavajajoč, da resnično kot droga preusmerja nivo možnega. V bistvu neka osnova resnice prav gotovo je. Kot 440 Hz. Frekvenco, na katero se danes naslanja uglasitev instrumentov. Izgleda pa da tudi človeka. Konfuciju naj bi se zapisalo: 

 

"Če si nekdo želi vedeti, ali je država dobro vodena in politično korektna, ali so njene moralne kvalitete dobre ali slabe, bo kvaliteta glasbe podala možni odgovor."

 

Tako Konfucij. A uglasitev na 440Hz naj bi bila vseeno problematična. Verdijev A-432 naj bi bil v matematičnem sozvočju z naravo in vesoljem. In naj bi na nas vplival zdravilno ter pomirjujoče. 440 Hz pa nacistični modus operandi za dirigiranje množic. Ki so ga nato okoli 1940 Združene države ponesle v svet. Leta 1953 je postal de facto ISO. Ta standard pa naj bi, kot kaže, generiral nezdrave, asocialne vzgibe pri ljudeh. Ker ni v matematični simetriji z vesoljem in tako nezdravo vpliva na človekovo podzavest. 

 

Leonard Horowitz je zapisal:

 

"Glasbena industrija vključuje to frekvenco, ki populacijo imponira z neko večjo agresijo, psihosocialno vznemirja in tudi poriva v čustveno stisko in s tem povezane psihofizične bolezni."

 

8 hertzov razlike. Možno. Mogoče je res to osnova vedno bolj nasilnih ideologij, ki so s svojo izdelavo popolnega človeka (sužnja) orale ter s krvjo prepojile 20. stoletje in se tudi danes s svojo več ali manj nasilno shizofrenijo udejanjajo ter perejo možgane. In kot vidimo, so dve ali tri generacije dovolj, da se je med mnoge to programiranje izredno dobro prijelo in zlo dobiva nenehno nove in nove oblike ter da politika postaja na katerem koli spektru vedno bolj nasilna. 

 

Ta asocialni ponor lahko vidimo na vsakem koraku. Namesto da bi tehnologija, kot sem zapisal v uvodu, osvobajala, izobraževala, dodajala vrednost, razčlovečuje in zasužnjuje v čisto orwellovski Krasni novi svet. Zločinski izmi nikakor ne izzvenijo, navkljub desetinam milijonov več ali manj masakrirano pobitih. To zlo se danes relativizira in pospešeno na novo udejanja ter se kot plazma vseh mogočih oblik razvija in pripravlja nova polja, ki jih bo na koncu spet prepojila s krvjo. To dopuščamo v svojem slepem prepričanju, da se kaj takega ne more ponoviti. Pa nas zgodovina  vedno znova lahko opominja in se delamo, da teh zvonov ne slišimo.  

 

Ne slišimo. Pa imamo v žepih domala vso pamet človeškega ustvarjanja. Preganjajo nas vsakodnevne skrbi in nimamo časa? Svoj občutek za lepoto medsebojnih odnosov smo prepustili svetu živali, od koder prihaja vedno več ljubljenčkov, ki - kot kaže - dodobra zadovoljujejo asocialno sedanjost. 

 

Smo več ali manj tretjerazredni zato, ker opominjamo in ne pristajamo na ideološke verige? Ki mnogim danes onemogočajo trezno presojo in odziv. In so masa molčečih, čeprav dobro razumejo, da nekaj ne more biti v redu. Da se zlu ne reče zlo, da se asocialna, psihosociopatska človeška nizkotnost vedno bolj udejanja. Dobiva krila, ker nikoli ni bila sankcionirana, ker se objokujejo njeni spomeniki. 

 

Mogoče se bomo morali pospešeno ukvarjati z znanstvenim pristopom k zvoku, vibraciji, frekvenci in izpeljani vseobsegajoči energiji, ki se pretaka med nami kot svetloba in njen naboj. Mogoče bomo ugotovili, da bi se morali resnično vrniti na frekvenco 432 Hz. Ker sedaj nekako negiramo vesolje in njegove zakonitosti.

 

Danes nas stebri oddajnikov zasipajo z znanjem. Ko bomo to razumeli v pozitivni smeri, torej, da je to sevanje v resnici zakladnica človeškega ustvarjanja, da je triptih Nebo in pekel Hieronymusa Boscha med slikami, ki jih imamo spravljene na telefonu, Orwellova Živalska farma kot risanka ali pdf med filmi, kjer je tudi kakšen Stalker Tarkovskega, Kafka, Dostojevski. In seveda lahko domala vsa zakladnica glasbe, ki si jo želimo slišati. V žepu. Kot podpora misli, ki kot energija nikoli ne more izzveneti. Da smo zato tu in tam, da življenje ohranja svoj zanos in smisel. 

 

Ob pisanju sem poslušal Archive. Ko sem pred dnevi našel ta bend, sem vedno znova spoznaval, da iskanje mora ostati in biti moj vodič. Tisti, ki se strinjate, ostajate sopotniki. In če vsak dan nekdo pristopi, lahko skušamo vedno močnejši vplivati na jutri. In ne nasilno spreminjati. Pot v človeško srce (Atom Heart Mother, Pink Floyd) v bistvu zelo enostavna. Samo posluh je treba imeti. In kot otrok v njeni maternici posluša in raste ob materinem bitju srca, da bo kasneje sam uravnaval svoj ritem. In je skladba mešanica veselja in skrbi. Kot rojstvo mešanica veselja in bolečine. A vse skupaj od pamtiveka determinirana pot človekovega bivanja in hotenja.

 

Torej, "Be careful with that Axe, Eugene".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.297
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.449
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.321
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.659
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.512
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.353
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.117
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 987
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.033
10/
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
Valerio Fabbri
Ogledov: 356