Komentar

Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem

Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo zatikati v očeh jumbo plakati. V kakšno resničnost so vrojeni grafični oblikovalci in oblikovalke, ki morajo opravljati tako mučne naloge? Kje so avtoritete, ki naj bi se oglasile ob pojavu takšnih brutizmov in vulgarizmov, da bi obvarovale stroko pred naročniki in amatersko konkurenco. Kje so časi, ko so obstajale duhovne avtoritete, kot je bil Jože Brumen, ki je s svojo pregovorno prijaznostjo in znanjem spreminjal in urejal svet na boljše.

25.12.2021 20:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Jože Brumen   MAO   Ljubljana   oblikovanje   arhitektura   Fundacija Brumen   Petra Černe Oven   Cvetka Požar

Vizualno izobražene elite bi morale zahtevati od stroke uveljavljanje kultiviranega grafičnega oblikovanja.

Večina zgodovinarjev meni, da je dvajseto stoletje logično nadaljevanje devetnajstega. Veliko argumentov podpira takšno trditev, vsi pa izhajajo iz kontinuitete razvojnih intervalov industrijskega sveta. A ko pogledamo v zgodovino umetnosti, vidimo, da so se ključni umetniški prelomi zgodili v dvajsetem stoletju v času pred in med obema svetovnima apokalipsama.

 

Že zdavnaj sem spoznal, da človeštvo brez zadržkov z veseljem ponavlja staro in slabo. Celo najslabše, vojne. Po izkušnji z balkansko sramoto v devetdesetih letih se ne morem otresti srhljive ideje o zgodovinskem determinizmu. Ponovitev nacizma in domobranstva razumem kot ljubosumje, maščevalnost, omejenost, neobčutljivost, evgeniko, vsi čisti in naši, genocid in bodeče žice. Svetove zla zagotovo upravljajo neobčutljivi, srhljivi neljudje.

 

Že zdavnaj sem spoznal, da v imenu "domovinskosti" domobranci načrtno izključujejo kulturna križanja (hibridnosti), ki se na noben način ne prekrivajo z njihovim konceptom obrambe "jezika in doma". Že stoletje in pol v naši kulturi gojijo strah pred "goljfivo kačo". Domobranci se bojijo izgube lastnih korenin, pa se jim tega ne bi bilo treba bati. Naj si v spominu obudijo lepoto, ki jo je v nemškem jeziku izoblikovala Prešernova (paradigma) verzifikacija. Ubogi na duhu se ne zavedajo, da se ravno s križanjem umetniških zvrsti in podzvrsti vzpostavljajo najnovejše umetniške projekcije. Posledično kulturne ideje! 

 

Res pa je, da sem do današnjega dne kulturo večinoma komentiral v njeni negativiteti, seveda ima kultura monumentalne kvalitete. Ena pomembenjših je spominjanje. Prevečkrat pa se dogaja v kulturi načrtno pozabljanje oziroma izključevanje. V današnjen besedilu bom reflektiral umetnost kiparja in arhitekta, grafičnega oblikovalca Jožeta Brumna (1930-2000). Jože Brumen je poosebljena kultura usmerjena v veliko "nevidno umetnost". Grafično oblikovanje je najprej umetnost! Čeprav je veliko takšnih, ki zavračajo umetniško izhodišče grafičnega oblikovanja in ga povezujejo z diktatom naročnika. Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo zatikati v očeh jumbo plakati. V kakšno resničnost so vrojeni grafični oblikovalci in oblikovalke, ki morajo opravljati tako mučne naloge? Kje so avtoritete, ki naj bi se oglasile ob pojavu takšnih brutizmov in vulgarizmov, da bi obvarovale stroko pred naročniki in amatersko konkurenco. Kje so časi, ko so obstajale duhovne avtoritete, kot je bil Jože Brumen, ki je s svojo pregovorno prijaznostjo in znanjem spreminjal in urejal svet na boljše. 

 

V naslednjih štirih mesecih si lahko v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ogledamo razstavo, posvečeno Jožetu Brumnu. Takšna razstava bi morala biti velik javni praznik, pa se bojim, da ne bo tako, ne le zaradi virusne resničnosti. Upam le, da so moji strahovi neutemeljeni. Ob tem bi rad čestital avtoricama razstave, kustodinji Petri Černe Oven in sokustodinji Cvetki Požar ter muzeju MAO in Fundaciji Brumen za veliko kulturno gesto spominjanja na Jožeta Brumna. To je prva pregledno-študijska razstava po njegovi smrti. 

 

Poseben poudarek v današnjem besedilu bo posvečen njegovim različnim znanjem, ki jih je prekrižal v objektnosti knjige. Takšni duhovi, kot je bil on, so dejansko vzpostavili nov svet naše Republike. Njegov prispevek k razvoju republike je ogromen. 

 

Digresija: bralec pozor! Razvoj in napredek sta dve različni kategoriji, ki ju pogosto zamenjujemo. Napredek je prehod z nižje na višjo stopnjo glede na kakovost, razvoj pa je sprememba pozicije v popolnejšo, v bolj dovršeno obliko. Konec digresije.

 

Grafično oblikovanje je sistem idej, ki nam pojasnjuje, zakaj in kako nekaj deluje, je vizualna komunikacija, ki s pomočjo lepote sproži izbrane ideje oziroma konceptualizacije. Zame je oblikovanje poleg filma najpomembnejša umetniška zvrst, ki se je uveljavila v dvajsetem stoletju. Vse v naši resničnosti je podvrženo oblikovalskemu mišljenju, njen velik del pa pripada grafičnemu oblikovanju. Pri tem z očesno ostrino analiziramo grafične elemente, njihov preplet oblik, linij, barv, vzorčenja in teksture. Vse to pa z načeli oblikovanja vizualnih vsebin.

 

Tako kot je bila s Kosovelovo smrtjo leta 1926 surovo prekinjena bodočnost, se je z Brumnovo ultimativno oblikovano Kosovelovo knjigo Integrali '26 leta 1967 bodočnost na novo razprla za vse nas. Namestil nam je sprožilec lepega s pomočjo knjižne objektnosti. To je izjemno pomembna umetnost.

 

Kataloga ob razstavi zaenkrat še ni, je pa napovedan. To bo zagotovo druga priložnost, da se globinsko potopimo v delo in življenje umetnika. Mi pa zbuja zanimanje, kako bo katalog oblikovan.

 

Pri delu Jožeta Brumna gledamo duhovno kompleksen svet, izhajajoč iz tradicije modernističnega minimalizma. Grafično oblikovanje bi moralo biti v glavnem mestu naše Republike prežeto z mislečo grafiko. Saj imamo Grafični bienale in Bienale oblikovanja (BIO), v katerem spremljamo artikulirano kognitivno vizualiziranje sveta. Pa nam to nič ne pomaga, ker imamo v kulturi "promocijo" vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem.

 

Vzporedno z resničnostjo gledamo - kot v nekem vzporednem vesolju - Brumnove obzirne konstrukcije. Gledamo njegove sisteme vizualnega vedenja. Multikulturnost in hibridnost sta lepa nujnost. Tudi za Jožeta Brumna, ki križa znanja, ki jih je pridobil na visoki šoli za arhitekturo in na likovni akademiji na smeri kiparstvo. Vizualno izobražene elite bi morale zahtevati od stroke uveljavljanje kultiviranega grafičnega oblikovanja. Modernistično mero Jožeta Brumna pa bomo morali še enkrat premisliti.

 

Poleg tega bi morala biti razstava o Brumnu pomembna za najnovejše generacije študentov Akademije za likovno umetnost (ALU), vseh smeri. Tudi zaradi tehnologije izdelave knjig, ki je bila v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih popolnoma drugačna od današnje. A so bili njeni rezultati briljantni. Izdelava knjige kot objekta danes izhaja iz identičnih duhovnih in nematerialnih stremljenj.

 

Sam sem prišel pred zaprta vrata razstave v MAO. Seveda je to moj problem, ker se nisem, anarhist, ateist, prepričal na medmrežju, do kdaj je razstava sploh odprta na dan Svetega večera. V Ljubljano sem priletel na krajše počitnice in si jo šel takoj pogledati, saj jo pričakujem že najmanj dvajset let. Tako sem se ves neučakan znašel pred zaprtimi vrati. Navkljub vsemu je razstava tukaj med nami. Tako, da si jo bom v naslednji mesecih lahko ogledal in komentiral. 

 

Vse, kar sem zapisal v današnjem besedilu, pa izhaja iz zavesti o Brumnovi knjigi Kosovelovih Integralov ’26. Name je delovala konec sedemdesetih let izjemno intenzivno, kot sprožilec lepega. S pomočjo estesije. A sem bil premlad, da bi se tega zavedal. Kolektivno spominjanje izhaja iz posebnih univerzalističnih in kompleksnih pobud kulture.

 

Res pa je, da nacionalne države XXI. stoletja postajajo vse bolj močne in nasilne. Toda ravno virusna relanost oblikuje skupnost, ki se kategorično upira nacionalistom in "domobrancem". V tej skupini so pomemben del umetniki, ki zavračajo grdo. Naj ponovno izrečem svojo načelno pozicijo do lepega v zgodovinskem kontekstu estetskih premikov dvajsetega stoletja: Lepo je vse tisto, kar je misleče! Lepa knjiga je tista knjiga, ki je bila na vseh ravneh svojega nastanka premišljena in harmonizirana s svojo vsebino.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.911
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548