Komentar

Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem

Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo zatikati v očeh jumbo plakati. V kakšno resničnost so vrojeni grafični oblikovalci in oblikovalke, ki morajo opravljati tako mučne naloge? Kje so avtoritete, ki naj bi se oglasile ob pojavu takšnih brutizmov in vulgarizmov, da bi obvarovale stroko pred naročniki in amatersko konkurenco. Kje so časi, ko so obstajale duhovne avtoritete, kot je bil Jože Brumen, ki je s svojo pregovorno prijaznostjo in znanjem spreminjal in urejal svet na boljše.

25.12.2021 20:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Jože Brumen   MAO   Ljubljana   oblikovanje   arhitektura   Fundacija Brumen   Petra Černe Oven   Cvetka Požar

Vizualno izobražene elite bi morale zahtevati od stroke uveljavljanje kultiviranega grafičnega oblikovanja.

Večina zgodovinarjev meni, da je dvajseto stoletje logično nadaljevanje devetnajstega. Veliko argumentov podpira takšno trditev, vsi pa izhajajo iz kontinuitete razvojnih intervalov industrijskega sveta. A ko pogledamo v zgodovino umetnosti, vidimo, da so se ključni umetniški prelomi zgodili v dvajsetem stoletju v času pred in med obema svetovnima apokalipsama.

 

Že zdavnaj sem spoznal, da človeštvo brez zadržkov z veseljem ponavlja staro in slabo. Celo najslabše, vojne. Po izkušnji z balkansko sramoto v devetdesetih letih se ne morem otresti srhljive ideje o zgodovinskem determinizmu. Ponovitev nacizma in domobranstva razumem kot ljubosumje, maščevalnost, omejenost, neobčutljivost, evgeniko, vsi čisti in naši, genocid in bodeče žice. Svetove zla zagotovo upravljajo neobčutljivi, srhljivi neljudje.

 

Že zdavnaj sem spoznal, da v imenu "domovinskosti" domobranci načrtno izključujejo kulturna križanja (hibridnosti), ki se na noben način ne prekrivajo z njihovim konceptom obrambe "jezika in doma". Že stoletje in pol v naši kulturi gojijo strah pred "goljfivo kačo". Domobranci se bojijo izgube lastnih korenin, pa se jim tega ne bi bilo treba bati. Naj si v spominu obudijo lepoto, ki jo je v nemškem jeziku izoblikovala Prešernova (paradigma) verzifikacija. Ubogi na duhu se ne zavedajo, da se ravno s križanjem umetniških zvrsti in podzvrsti vzpostavljajo najnovejše umetniške projekcije. Posledično kulturne ideje! 

 

Res pa je, da sem do današnjega dne kulturo večinoma komentiral v njeni negativiteti, seveda ima kultura monumentalne kvalitete. Ena pomembenjših je spominjanje. Prevečkrat pa se dogaja v kulturi načrtno pozabljanje oziroma izključevanje. V današnjen besedilu bom reflektiral umetnost kiparja in arhitekta, grafičnega oblikovalca Jožeta Brumna (1930-2000). Jože Brumen je poosebljena kultura usmerjena v veliko "nevidno umetnost". Grafično oblikovanje je najprej umetnost! Čeprav je veliko takšnih, ki zavračajo umetniško izhodišče grafičnega oblikovanja in ga povezujejo z diktatom naročnika. Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo zatikati v očeh jumbo plakati. V kakšno resničnost so vrojeni grafični oblikovalci in oblikovalke, ki morajo opravljati tako mučne naloge? Kje so avtoritete, ki naj bi se oglasile ob pojavu takšnih brutizmov in vulgarizmov, da bi obvarovale stroko pred naročniki in amatersko konkurenco. Kje so časi, ko so obstajale duhovne avtoritete, kot je bil Jože Brumen, ki je s svojo pregovorno prijaznostjo in znanjem spreminjal in urejal svet na boljše. 

 

V naslednjih štirih mesecih si lahko v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ogledamo razstavo, posvečeno Jožetu Brumnu. Takšna razstava bi morala biti velik javni praznik, pa se bojim, da ne bo tako, ne le zaradi virusne resničnosti. Upam le, da so moji strahovi neutemeljeni. Ob tem bi rad čestital avtoricama razstave, kustodinji Petri Černe Oven in sokustodinji Cvetki Požar ter muzeju MAO in Fundaciji Brumen za veliko kulturno gesto spominjanja na Jožeta Brumna. To je prva pregledno-študijska razstava po njegovi smrti. 

 

Poseben poudarek v današnjem besedilu bo posvečen njegovim različnim znanjem, ki jih je prekrižal v objektnosti knjige. Takšni duhovi, kot je bil on, so dejansko vzpostavili nov svet naše Republike. Njegov prispevek k razvoju republike je ogromen. 

 

Digresija: bralec pozor! Razvoj in napredek sta dve različni kategoriji, ki ju pogosto zamenjujemo. Napredek je prehod z nižje na višjo stopnjo glede na kakovost, razvoj pa je sprememba pozicije v popolnejšo, v bolj dovršeno obliko. Konec digresije.

 

Grafično oblikovanje je sistem idej, ki nam pojasnjuje, zakaj in kako nekaj deluje, je vizualna komunikacija, ki s pomočjo lepote sproži izbrane ideje oziroma konceptualizacije. Zame je oblikovanje poleg filma najpomembnejša umetniška zvrst, ki se je uveljavila v dvajsetem stoletju. Vse v naši resničnosti je podvrženo oblikovalskemu mišljenju, njen velik del pa pripada grafičnemu oblikovanju. Pri tem z očesno ostrino analiziramo grafične elemente, njihov preplet oblik, linij, barv, vzorčenja in teksture. Vse to pa z načeli oblikovanja vizualnih vsebin.

 

Tako kot je bila s Kosovelovo smrtjo leta 1926 surovo prekinjena bodočnost, se je z Brumnovo ultimativno oblikovano Kosovelovo knjigo Integrali '26 leta 1967 bodočnost na novo razprla za vse nas. Namestil nam je sprožilec lepega s pomočjo knjižne objektnosti. To je izjemno pomembna umetnost.

 

Kataloga ob razstavi zaenkrat še ni, je pa napovedan. To bo zagotovo druga priložnost, da se globinsko potopimo v delo in življenje umetnika. Mi pa zbuja zanimanje, kako bo katalog oblikovan.

 

Pri delu Jožeta Brumna gledamo duhovno kompleksen svet, izhajajoč iz tradicije modernističnega minimalizma. Grafično oblikovanje bi moralo biti v glavnem mestu naše Republike prežeto z mislečo grafiko. Saj imamo Grafični bienale in Bienale oblikovanja (BIO), v katerem spremljamo artikulirano kognitivno vizualiziranje sveta. Pa nam to nič ne pomaga, ker imamo v kulturi "promocijo" vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem.

 

Vzporedno z resničnostjo gledamo - kot v nekem vzporednem vesolju - Brumnove obzirne konstrukcije. Gledamo njegove sisteme vizualnega vedenja. Multikulturnost in hibridnost sta lepa nujnost. Tudi za Jožeta Brumna, ki križa znanja, ki jih je pridobil na visoki šoli za arhitekturo in na likovni akademiji na smeri kiparstvo. Vizualno izobražene elite bi morale zahtevati od stroke uveljavljanje kultiviranega grafičnega oblikovanja. Modernistično mero Jožeta Brumna pa bomo morali še enkrat premisliti.

 

Poleg tega bi morala biti razstava o Brumnu pomembna za najnovejše generacije študentov Akademije za likovno umetnost (ALU), vseh smeri. Tudi zaradi tehnologije izdelave knjig, ki je bila v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih popolnoma drugačna od današnje. A so bili njeni rezultati briljantni. Izdelava knjige kot objekta danes izhaja iz identičnih duhovnih in nematerialnih stremljenj.

 

Sam sem prišel pred zaprta vrata razstave v MAO. Seveda je to moj problem, ker se nisem, anarhist, ateist, prepričal na medmrežju, do kdaj je razstava sploh odprta na dan Svetega večera. V Ljubljano sem priletel na krajše počitnice in si jo šel takoj pogledati, saj jo pričakujem že najmanj dvajset let. Tako sem se ves neučakan znašel pred zaprtimi vrati. Navkljub vsemu je razstava tukaj med nami. Tako, da si jo bom v naslednji mesecih lahko ogledal in komentiral. 

 

Vse, kar sem zapisal v današnjem besedilu, pa izhaja iz zavesti o Brumnovi knjigi Kosovelovih Integralov ’26. Name je delovala konec sedemdesetih let izjemno intenzivno, kot sprožilec lepega. S pomočjo estesije. A sem bil premlad, da bi se tega zavedal. Kolektivno spominjanje izhaja iz posebnih univerzalističnih in kompleksnih pobud kulture.

 

Res pa je, da nacionalne države XXI. stoletja postajajo vse bolj močne in nasilne. Toda ravno virusna relanost oblikuje skupnost, ki se kategorično upira nacionalistom in "domobrancem". V tej skupini so pomemben del umetniki, ki zavračajo grdo. Naj ponovno izrečem svojo načelno pozicijo do lepega v zgodovinskem kontekstu estetskih premikov dvajsetega stoletja: Lepo je vse tisto, kar je misleče! Lepa knjiga je tista knjiga, ki je bila na vseh ravneh svojega nastanka premišljena in harmonizirana s svojo vsebino.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133