Razkrivamo

Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije

Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije. Nekateri javni očitki so vprašljivi, kar krepi obrambno strategijo javnega molka s strani vrhovnega sodnika Masleše. 

28.12.2021 21:59
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Žiga Stupica   diploma   Sarajevo   Pravna fakulteta   Branko Masleša   vrhovni sodnik   ustava   zakoni   letopis   pravosodni izpit

Fotomontaža: portal+

Trditve, da v Letopisu sarajevske pravne fakultete ni najti Branka Masleše, so zavajajoče. Dejansko gre v letopisu za leto 1975 za bibliografijo s seznamom člankov in spominskega posvetila (!), ne pa za seznam fakultetnih diplom za leto 1975.

2. decembra 2021 je novinarka Sara Kovač na Nova24tv.si objavila prispevek z naslovom Je 'biser' slovenskega pravosodja Masleša brez diplome? Na seznamu univerze je ni mogoče najti! (vir). V prispevku je med drugim objavljen posnetek fotografije vrhovnega sodnika Masleše, oblečenega v togo z znamenjem slovenskega vrhovnega sodnika (slednje primerjaj s tretjim podstavkom povedi tretjega odstavka 168. člena Sodnega redavir). Pod posnetkom fotografije je med drugim navedeno: "Branko Masleša se je rodil leta 1952 v Kopru. Leta 1975 je diplomiral na pravni fakulteti v Sarajevu." Ob tem je objavjen še posnetek naslovne, 36., 37. in dela 38. strani letopisa za leto "1975, god. 23" Pravne fakultete v Sarajevu avtorice Mr. Mirele Rožajac-Zulčić z naslovom "Godišnjak Pravnog fakulteta u Sarajevu (1953-2017) Istorisko-pravni zbornik (1949-1953) Bibliografija, Sarajevo, 2018". Iz posnetkov strani fakultetne bibliografije za leto "1975, god. 23" med enaintridesetimi osebami in naslovi diplomskih del ni razvidne bibliografije o Branku Masleši, kar kaže, da je sklepanje prispevka z dne 2. 12. 2021 v smeri, da na seznamu fakultete ni najti diplome Branka Masleše, utemeljeno.

 

Vendar temu ni tako.

 

Navedeni letopis je celovito objavljen na spletišču Pravne fakultete v Sarajevu (vir). Vpogled v zadevno naslovno, 36., 37. in 38. stran kaže na skladnost objave v prispevku z dne 2. 12. 2021. Tudi na katerikoli drugi strani tega letopisa fakultete ni najti Branka Masleše. Vendar vpogled v okrajšave (bos.: skraćenice) na strani 115 letopisa osvetli, da okrajšava "Č", ki se nahaja v oklepaju na koncu tridesetih od enaintridesetih bibliografij za leto "1975, god. 23", kaže na članek (bos.: članak), okrajšava "IM", ki se nahaja pri eni bibliografiji za navedeno leto, pa kaže na posvetilno frazo v spomin (lat.: in memoriam). To kaže, da gre v letopisu za leto 1975 za bibliografijo s seznamom člankov in spominskega posvetila (!), ne pa za seznam fakultetnih diplom za leto 1975 (!).

 

Sklepanje prispevka z dne 2. 12. 2021 v smeri letopisa kot seznama diplom je torej neutemeljeno. V tej luči je javno razkritje, vezano na letopis Pravne fakultete Univerze v Sarajevu, vprašljiv, kar krepi obrambno strategijo javnega molka s strani vrhovnega sodnika Masleše.

 

 

Izvolitev v sodniško funkcijo (1980) in posnetki potrdil 

 

Primer aktualnih medijskih objav sta prispevka Aleksandra Kolednika na Siol.net 10. in 14. decembra 2021. V prvem prispevku z naslovom Kam so izginili podatki o Masleševi izobrazbi? (vir) so javno objavljeni naslednji podatki:

 

" […] še pred nekaj dnevi pisalo v življenjepisu Branka Masleše na spletni strani vrhovnega sodišča" naslednje:

 

"Branko Masleša se je rodil leta 1952 v Kopru. Leta 1975 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Sarajevu. Po diplomi in odsluženem vojnem roku je delal kot namestnik javnega tožilca na Občinskem javnem tožilstvu II. v Sarajevu. 1. 4. 1980 je bil izvoljen za sodnika na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Kopru. […]".

  

V prispevku z dne 14. decembra 2021 z naslovom Novi dokumenti: Masleša pravosodni izpit opravil leto po diplomi #video (vir) sta med drugim javno objavljena posnetka potrdil, ki so jih novinarjem siol.net poslale določene osebe "z vrhovnega sodišča" v dokaz izpolnjevanja pogojev vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije:

  

* Posnetek potrdila o diplomi "Socialistička federativna republika Jugoslavija, Socialistička republika Bosna i Hercegovina, Univerzitet u Sarajevu, Pravni fakultet u Sarajevu, Sarajevo, 27. juna 1975 godine", ki je brez pečata (!) in brez elementov izvirnosti papirne listine kot take, kjer je med drugim navedeno, da je imenovani "završio studij za sticanje visoke spreme na Pravnom fakultetu u Sarajevu 31. marta 1975. godine".

 

* Posnetek potrdila o pravosodnem izpitu "Uvjerenje o položenem pravosudnem ispitu Socialističke republike Bosne i Hercegovine, Republički sekretariat za pravosuđe i organizaciju uprave, Komisija za polaganje pravosudnog ispita, broj 06/1-153-157/76, Sarajevo, 25. VI. 1976 godine", v katerem je med drugim navedeno, da je imenovani "polagao je pravosudni ispit dana 10 juna 1976 godine"

 

 

Ne gre za slovenski Zakon o pravosodnem izpitu iz leta 1972

 

Sledeč primeroma navedenim javno objavljenim podatkom in posnetkom potrdil v prispevkih z dne 10. in 14. decembra 2021, vpogled v zvezni zakon – Temeljni zakon o pravosodnem izpitu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije (št. 15 z dne 5. aprila 1967), med drugim v prvem odstavku 2. člena kaže, da morejo pravosodni izpit opravljati

 

"tisti, ki so kot diplomirani pravniki opravljali dve leti pravniško delo pri sodišču ali v odvetniški pisarni".

 

Po drugem odstavku ga lahko opravljajo "tudi tisti, ki so kot diplomirani pravniki dve leti opravljali pravniško delo pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji, od tega pa najmanj eno leto pri občinskem sodišču, okrožnem sodišču, okrožnem gospodarskem sodišču, republiškem sodišču prve stopnje ali v odvetniški pisarni".

 

Po tretjem odstavku ga "lahko opravljajo tudi tisti, ki so kot diplomirani pravniki štiri leta opravljali pravniško delo pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji"

 

 

Sledeč razkritju prispevka raziskovalnega novinarja Luke Perša z dne 27. decembra 2021 z naslovom Zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli postati sodnik? Razkrivamo ključni zakon o pravosodnem izpitu iz leta 1972! (vir), primerjalni vpogled v slovenski republiški zakon iz leta 1972, to je v Zakon o pravosodnem izpitu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije (številka 26 z dne 28. VI. 1972), podobno kot zvezni zakon med drugim kaže, da smejo po prvem odstavku 2. člena pravosodni izpit opravljati

 

"tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču."

 

Po drugem odstavku ga lahko opravljajo

 

"tudi tisti, ki so kot diplomirani pravniki dve leti opravljali pravniško delo, od tega najmanj eno leto pri sodišču, preostalo delo pa pri državnem organu ali pri delovni ali drugi državni organizaciji ali v odvetniški pisarni".

 

 

Osvetljeno kaže, da zvezni Temeljni zakon o pravosodnem izpitu in republiški Zakon o pravosodnem izpitu predpisujeta predpogoj za pristop k pravosodnem izpitu "dve leti" oziroma "štiri leta" opravljanja pravniškega dela kot diplomirani pravnik pri kakem od v zakonu navedenih državnih organov. V tej luči kažejo zadevni javno objavljeni podatki in posnetki potrdil na zaključek študija "31. marta 1975. godine" oziroma datum diplome "27. juna 1976 godine" in datum opravljanja pravosodnega izpita "10, juna 1976 godine" po potrdilu z dne "25. VI. 1976 godine". 

 

To lahko kaže na neizpolnjevanje zakonskega pogoja "dveh let" oziroma "štirih let" opravljanja pravniškega dela kot diplomirani pravnik pri kakem od zakonsko navedenih organov pred opravljanjem pravosodnega izpita. To bi lahko utemeljevalo sum nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in materialnega prava ("dve leti" oziroma "štiri leta" opravljanja pravniškega dela kot diplomirani pravnik pri kakem od v zakonu navedenih državnih organov) ter postopkovnega prava (pripustitev k izpitu brez izpolnitve pogojev po posnetku potrdila o diplomi z dne "27. juna 1975 godine" za pristop k pravosodnemu izpitu "10. juna 1976 godine" po posnetku potrdila o pravosodnem izpitu z dne "25. VI. 1976 godine"). 

 

Vendar zadevna presoja po slovenskem republiškem Zakonu o pravosodnem izpitu iz leta 1972 ni utemeljena, saj gre za posnetka potrdila o diplomi sarajevske fakultete in potrdila o pravosodnem izpitu organa Socialistične republike Bosne in Hercegovine. To vodi v presojo morebitne kršitve po republiškem zakonu Socialistične republike Bosne in Hercegovine, in ne slovenskem iz leta 1972, ter po že navedenem zveznem Temeljnem zakonu o pravosodnem izpitu iz leta 1967. V tej luči je javni očitek vprašljiv, kar krepi obrambno strategijo javnega molka s strani konkretne osebe.

 

 

Problem razveljavitve potrdila o pravosodnem izpitu

 

Osvetljena domnevna kršitev je vezana na tek rokov od izdaje zadevnega potrdila o pravosodnem izpitu z dne "25. VI. 1976 godine" dalje. Uveljavljanje morebitnih sankcij zoper kršitve zakona je v konkretnem primeru, glede na to, da je državni organ, ki je vodil postopek in izdal potrdilo, "Republički sekretariat za pravosuđe i organizaciju uprave, Komisija za polaganje pravosudnog ispita", prvenstveno vezano na uporabo zveznega Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je bil objavljen v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije (št. 52 z dne 19. decembra 1956). 

 

Tam je med drugim na strani 854 v 11. členu določeno, da je odločbo, zoper katero ni dovoljena pritožba in tudi ni mogoč upravni spor (pravnomočna odločba), pa je kdo pridobil z njo določene pravice, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo v primerih, ki so z zakonom določeni. To varstvo je v luči aktualnih medijskih razkritij nadaljevano s 158. členom (pravnomočnost) Ustave Republike Slovenije, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije  (št. 33 z dne 28. decembra 1991), po katerem je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom.

  

Aktualna javna razkritja ne osvetljujejo podrobnosti, ali je zadevno potrdilo o pravosodnem izpitu z dne "25. VI. 1976 godine" pravnomočno. Glede na to, da se v dokaz izpolnjevanja pogojev konkretnega vrhovnega sodnika za opravljanje sodniške funkcije na to potrdilo v decembru 2021 sklicuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kar izhaja iz objave v prispevku z dne 14. decembra 2021, je v tej luči dopustna javna hipoteza, da je upravna odločba – potrdilo o pravosodnem izpitu z dne "25. VI. 1976 godine" dokončna in pravnomočna

 

V tej luči in v luči že omenjenega 11. člena zveznega Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1956 so za vprašanja o zakoniti odpravi, spremembi ali razveljavitvi zadevnega (dokončnega in pravnomočnega) potrdila iz "25. VI. 1976 godine" relevantne zlasti določbe tega zakona iz XVI. poglavja Posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe. Med temi določbami se lahko kaže relevantna uporaba pogojev za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 262. člena zakona), saj javna razkritja utemeljujejo sum, da je bil z njo prekršen materialni zakon v korist posameznika ali pravne osebe in v škodo družbene skupnosti. Vendar je tu problem, da zaradi nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ("dve leti" oziroma "štiri leta" opravljanja pravniškega dela kot diplomirani pravnik pri kakem od v zakonu navedenih državnih organov) dokončne odločbe ni mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici (primer sodbe Zveznega vrhovnega sodišča, Už 2400/58 z dne 15. 5. 1958). Dokončna odločba se namreč lahko razveljavi po nadzorstveni pravici le, če je bil z njo prekršen materialni zakon, in sicer na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno ob izdaji te odločbe (primer sodbe Zveznega vrhovnega sodišča, Už 7584/58 z dne 30. 12. 1958). 

 

Dodaten problem javnih očitkov pa je v tem, da je možnost takšne razveljavitve pravnomočnega potrdila "25. VI. 1976 godine" zastarala glede na potek časa enega leta od dokončnosti po tretjem odstavku 263. člena zveznega Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1956.

 

 

Ugovor ničnosti nima zastaranja

 

Posebna možnost za dandanašnje očitke zoper zadevno več desetletno pravnomočno potrdilo se kaže po 267. členu zveznega Zakona o splošnem upravnem postopku v smeri izpolnitve pogojev za izredno razveljavitev zaradi potrebe po odvrnitvi hude ali neposredne nevarnosti in po 268. členu zakona v smeri razlogov ničnosti. Vendar je tudi to vprašljivo v luči kršitev pogoja "dve leti" oziroma "štiri leta", saj dosedanja javna razkritja o potrdilu o pravosodnem izpitu z dne "25. VI. 1976 godine" ne kažejo na izpolnitev pogojev za takšen poseg v to odločbo in na njeni podlagi pridobljene pravice konkretne osebe.

 

Povsem drugače je glede tistih medijskih očitkov, ki so usmerjeni zoper očitno vprašljivo dokazilo – diplomo. Primer takšnega medijskega očitka je v prispevku raziskovalnega novinarja Luke Perša z dne 22. decembra 2021 v prispevku Kako sedaj predsednik VS RS Damijan Florjančič skuša s sebe prevaliti krivdo za objavo pomanjkljive diplome na Branka Maslešo (vir). 

 

Kot je bilo že navedeno, vezano na prispevek z dne 14. decembra 2021, so določene osebe z Vrhovnega sodišča Republike Slovenije poslale raziskovalnim novinarjem siol.net diplomo "Socialistička federativna republika Jugoslavija, Socialistička republika Bosna i Hercegovina, Univerzitet u Sarajevu, Pravni fakultet u Sarajevu, Sarajevo, 27. juna 1975 godine". To javno dokazilo je brez pečata in brez elementov izvirnosti papirne listine kot take. Slednje utemeljuje medijske očitke v smeri ničnosti nezakonito proizvedenega javnega dokazila, ki so ga določene osebe poslale novinarjem z vrhovnega sodišča decembra 2021. Medijski očitek ničnosti nima zastaranja. Vsebinsko jedro te ničnosti je lahko vezano na utemeljen sum kaznivega dejanja, na primer tistega iz tretjega odstavka 251. člena (ponarejanje listin) Kazenskega zakonika, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 55 z dne 4. junija 2008).

 

 

Problem sodne prakse, ki ne priznava potrdil o pravosodnem izpitu iz drugih republik

 

Nadalje so v javnosti odmevni očitki v smeri sklicevanja na sodobno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po kateri pravosodni izpiti, opravljeni v drugih jugoslovanskih republikah, niso neposredno veljali v Republiki Sloveniji. Primer je v prispevku raziskovalne novinarke Sare Bertoncelj dne 16. decembra 2021 z naslovom Celo Vrhovno sodišče se je izreklo, da pravosodni izpiti republik nekdanje SFRJ, v Sloveniji ne veljajo! (vir). Javna razkritja v tej smeri so vprašljiva, kar krepi utemeljenost obrambnih strategij javnega molka s strani konkretne osebe, vrhovnega sodnika Masleše.

 

Drži, da je tovrstna sodobna vrhovnosodna praksa je dobro uveljavljena, na primer v sklepu VSRS I Up 116/2020 z dne 20. 11. 2021 in sklepu I Up 239/2017 z dne 6. 12. 2017. Ta sodna praksa lahko uspešno ovira izvolitev osebe v sodniško funkcijo – za naprej (!). Toda v okoliščinah konkretnega potrdila o pravosodnem izpitu z dne "25. VI. 1976 godine" takšna sodobna vrhovnosodna praksa za naprej (lat.: ex nunc) ne zadostuje za javni očitek "nezakonitega sodnika" za nazaj (lat.: ex tunc). 

  

Kot je bilo že navedeno, primer javne objave v prispevku na siol.net z dne 10. decembra 2021 kaže, da je bil konkretni sodnik izvoljen v sodniško funkcijo dne 1. aprila 1980. Ta javni podatek kaže, da je praksa slovenskih republiških organov tedaj priznala zadevni pravosodni izpit, opravljen v drugi jugoslovanski republiki. V tej luči je tedanja praksa organov slovenske socialistične republike z dne 1. aprila 1980 v nasprotju s sodobno vrhovnosodno prakse sedanje države z dne 20. novembra 2021 in 6. 12. 2017. Ta dvojnost omogoča konkretni osebi učinkovit obrambni ugovor v morebitnem tozadevnem postopku, v katerem se zahteval varstvo prvega aprila 1980 pridobljene pravice v smeri, da mu je pristojni organ 1. aprila 1980 kot pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo priznal pravosodni izpit, pridobljen v drugi jugoslovanski republiki. 

  

V samem bistvu bo Maslešov obrambni ugovor varovan z določilom "Vsi so pred zakonom enaki." iz drugega odstavka 154. člena Ustave socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je bila objavljena v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije (št. 9 z dne 21. februarja 1974). To varstvo je danes nadaljevano z določilom "Vsi so pred zakonom enaki." iz drugega odstavka 14. člena zgoraj že navedene Ustave Republike Slovenije in v povezavi z njenima 158. členom (pravnomočnost) in 155. členom (prepoved povratne veljave pravnih aktov). Navedeno ovira opiranje medijskih očitkov na uporabo odklonilne vrhovnosodne prakse z dne 20. novembra 2021 in 6. decembra 2017 za nazaj in krepi obrambno strategijo javnega molka s strani Branka Masleše.

  

Nadalje, varstvo enakosti pred zakonom (154. člen Ustave SFRJ in 14. člen slovenske Ustave) in varstvo pravnomočno pridobljenih pravic (158. člen v povezavi s 155. členom Ustave) je izvorno vezano na javno objavljen datum 1. 4. 1980, kot izhaja iz prispevka z dne 10. decembra 2021. Datum kaže na izvolitev konkretnega sodnika tega dne v sodniško funkcijo. Sodnik Masleša je bil ob uveljavitvi samostojnosti in neodvisnosti države Republike Slovenije in prenehanju veljavnosti ustave SFRJ na podlagi prvega in drugega odstavka I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL), ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 1 z dne 25. junija 1991), deležen varstva svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin na ozemlju Republike Slovenije ne glede na svojo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z Ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Ob tem so se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljali kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi Ustavnega zakona za izvedbo TUL, ki je bil skupaj s TUL uradno objavljen 25. junija 1991, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem ustavnim zakonom drugače določeno.

 

Navedene okoliščine z dne 25. junija 1991 so se spremenile 23. decembra 1991 tako, da sodniki ustavnega sodišča, sodišč in javni tožilci opravljajo funkcijo do izteka mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni ali imenovani. Nato so se spremenile še 28. aprila 1994 z uveljavitvijo Zakona o sodniški službi (ZSS), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 19 z dne 13. aprila 1994), med določbami katerega so v luči varovane enakosti pred zakonom konkretne osebe relevantne naslednje določbe:

  

- za sodnike, ki nadaljujejo funkcijo v smislu 8. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, veljajo glede dolžnosti in pravic določbe tega zakona, razen določb petega oddelka IV. poglavja tega zakona ter določb prvega do tretjega oddelka VII. poglavja tega zakona (primerjaj prvi odstavek 107. člena ZSS);

 

- z opravljanjem sodniške službe po določbah tega zakona je izenačeno opravljanje sodniške funkcije po dosedanjih predpisih, opravljanje funkcije javnega tožilca, funkcije sodnika za prekrške ter delo višjih strokovnih sodelavcev;

 

- pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik v kateri od republik bivše SFRJ;

 

- do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom (primerjaj 105. člen ZSS).

 

 

Te okoliščine učinkujejo tudi ob vnovični izvolitvi konkretnega sodnika v sodniško funkcijo na podlagi Odloka Državnega zbora Republike Slovenije o izvolitvi v sodniško funkcijo (št. 700-04/89-3/85 z dne 18. oktobra 1994), ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 66 z dne 21. oktobra 1994, str. 3692).

 

Z navedenim so osvetljene možnosti varovanih pridobljenih pravic Branka Masleše po datumu 1. 4. 1980 in tudi po datumu 18. 10. 1994 izvolitve v sodniško funkcijo, ki dodatno ovirajo uporabo sodobne odklonilne vrhovnosodne prakse z dne  20. 11. 2021 in 6. 12. 2017 – za nazaj (lat.: ex tunc). Osvetljeno šibi opiranje aktualnih javnih očitkov na sodobno odklonilno vrhovnosodno prakso in krepi utemeljenost obrambnih strategij javnega molka s strani vrhovnega sodnika Masleše. 

 

 

Kako naprej?

  

Nekateri aktualni medijski očitki o (ne)izpolnjevanju pogojev vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije so lahko učinkoviti, nekateri pa vprašljivi. Prav ti slednji krepijo obrambno strategijo javnega molka, s katerim se je obdal vrhovni sodnik. Med učinkovitimi očitki se kot utemeljeni kažejo tisti, ki so usmerjeni zoper očitno vprašljiva dokazila o javni listini – diplomi, ki so jih raziskovalnim novinarjem dostavili viri z Vrhovnega sodišča. Očitna vprašljivost dokazil je zaradi manjka pečata in manjka elementov same listine kot take. To kaže na uporabo nezakonito proizvedene javne listine; to pa je nedopustno dejanje, kar utemeljuje očitek ničnosti dokazila. Ničnost pa nima zastaranja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
9
25.01.2022 23:28
Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.297
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.449
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.321
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.659
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.512
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.353
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.117
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 987
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.033
10/
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
Valerio Fabbri
Ogledov: 356