Komentar

Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.

Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo dosegli, smo si izborili sami. Različne uspehe smo dosegli za različno ceno. Ta je bila toliko manjša, kolikor bolj smo bili enotni ter inovativni. Danes to vemo. Vemo, da smo zmogli takrat in da enako zmoremo danes. Ne samo da vemo, to tudi dokazujemo. Zato se ne počutimo drugorazredne ne v EU in ne v svetu.

30.12.2021 21:22
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   Janez Janša   Slovenija   SFRJ   Jože Pučnik   Evropska unija   Zemlja   vesolje   Herman Potočnik Noordung   Jožef Stefan   Franc Rode   Voyager   Anton Mavretič   John Hrastar   NASA   Marija Strojnik   Maruša Bradač   James Webb   Dušan Petrač   Franc Jeza

Foto: European Space Agency

Ali nas danes tudi drugi vidijo kot kup nesreče in dolino solz?

Zdi se, kot da smo sredi izjemne krize, ki ne omogoča nič drugega kot tekanje v krogu, brez izhoda in rešitev. Ali smo po treh desetletjih res postali zakotna dolina solz, konflikta in prepira? Ali pa je to pretežno od površnih domačih oblikovalcev javnega mnenja vsiljevana samopodoba? Vsiljevana samopodoba, ki izkorišča nekatere globoko usidrane vzorce manjvrednosti, ki so nam jih kot narodu vsiljevali iz različnih prestolnic večnacionalnih držav, ki smo jim Slovenci pripadali v preteklih stoletjih? Verjeli smo, da je bilo s to lažno drugorazrednostjo Slovencev dokončno opravljeno že pred tremi desetletji, a se moramo žal še vedno spopadati z njo. Kot da smo pozabili na temeljno sporočilo plebiscita: Če želimo, da nas priznajo drugi, se moramo najprej priznati sami! Ob vsem tem se pojavlja tudi logično vprašanje, ali nas danes tudi drugi vidijo kot kup nesreče in dolino solz?

 

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo časa, ko smo si pogumno edinokrat v zgodovini kot narod sodbo napisali sami. Na plebiscitu, enotno, na najbolj demokratičen način, ki ga pozna sodobna civilizacija. Ter jo nato uspešno uveljavili vsemu navkljub. Slovenska osamosvojitev je bila inovacija, je bila nekaj posebnega. Kolikor poznamo zgodovino, se prav noben drug narod ni osamosvojil, ubranil pred agresijo in postavil na lastne noge na povsem enak način, kot smo se mi.

 

Naša osamosvojitev s plebiscitom kot temeljnim, osrednjim političnim dejanjem in uspešno obrambo nove države je bila samosvoja, izvirna, posebna, nikoli prej izvedena na podoben način. Bila je, kot je napovedal dr. Jože Pučnik, veliko presenečenje, še posebej v svoji končni izvedbi, in zato uspešna kljub izjemno neugodnemu razmerju sil, ki je bilo proti nam. Tako v okviru nekdanje SFRJ kot v Evropi in v svetu. Počenega groša niso stavili na naš uspeh, vendar smo zmogli in uspeli. Vedeli smo, da se moramo najprej priznati sami in po tem nas bodo tudi drugi.

 

Zmogli smo takrat in čas nam je dal prav. Ustvarimo več kot katera koli država, ki je nastala na ozemlju nekdanje SFRJ. Slovenija je danes med desetimi najbolj varnimi državami na svetu in varnost je človekova temeljna dobrina. Smo sedmi najbolj zeleni in deveti najbolj trajnostni na svetu. Lonely Planet je Slovenijo uvrstil na peto mesto med najbolj priporočljivimi turističnimi destinacijami za obisk v letu 2022. Slovenija je bila leta 2020 uvrščena na osmo mesto na svetu po kazalniku starševskega varstva in predšolskega varstva. Hkrati se Slovenija uvršča na deseto mesto na Unicefovi lestvici blaginje otrok.

 

Od leta 2004 naprej se lahko primerjamo tudi s partnerji znotraj Evropske unije. Slovenija je letos prva glede športne uspešnosti na prebivalca v EU. To je presenetilo mnoge in na naše športnike smo izjemno ponosni. Slovenija je med prvimi tremi državami v EU po deležu študentov v prebivalstvu, starem med 20 in 24 let. V času po osamosvojitvi smo postali bolj egalitarna družba, kot smo bili v enopartijskem režimu. Smo drugi najboljši v EU glede socialnih razlik v dohodku. V stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti pa je Slovenija tretja najmanj izpostavljena v EU. Leta 2020 je bila stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti otrok v Sloveniji 12 %. Vsak odstotek je preveč, kar je celo najmanj v EU. Povprečje EU je 24 %.

 

Slovenija ima v EU četrti najnižji delež gospodinjstev, ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja. Ima sedmo najnižjo vrzel stopnje delovane aktivnosti med spoloma. Je vodilna v EU po vključevanju ljudi v sheme aktivnega zaposlovanja. Slovenija je v EU država z najvišjo stopnjo zaposlenosti žensk, ki imajo otroke. Ta podatek nam skozi suhoparno statistiko hkrati pove, kdo je tisti v Sloveniji, ki nosi največje breme vsakdana in opravlja dve službi hkrati. To so predvsem matere z otroki. Njihovo presežno, bistveno premalo cenjeno delo omogoča, da smo pri številnih drugih socialnih kazalnikih med boljšimi v Evropi.

 

Slovenija ima drugo najnižjo umrljivost otrok do prvega leta starosti v EU, hkrati pa smo bili lani v času epidemije kljub vsemu na sedmem mestu v EU po zadovoljstvu ljudi s kakovostjo zdravstvene oskrbe. Za zdravstveno in socialno varstvo Slovenija namenja četrti najvišji delež BDP, takoj za NemčijoFrancijo in Belgijo.

 

Po javnih izdatkih za kulturne storitve je Slovenija na petem mestu in daleč nad povprečjem EU. Letos prvič po letu 1992 za kulturo namenjamo več kot 2 % BDP.

 

V EU ima Slovenija najvišji delež zavarovanih območij Natura 2000 – kar 38 %, povprečje EU znaša 18 %. Slovenija je druga v EU po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov, tretja najbolj gozdnata država v Evropi in četrta najbolj gozdnata na severni polobli.

 

Letos smo v rekordnem času kljub še vedno trajajoči pandemiji nadoknadili lanski padec gospodarske rasti. Imamo celo višjo zaposlenost kot v času pred pandemijo. Pravzaprav najvišjo zaposlenost v zgodovini Slovenije. Delo ima danes več kot devetsto tisoč zaposlenih. Imamo skoraj 20.000 več delovno aktivnih kot pred krizo. Povprečna bruto plača je realno višja kot pred epidemijo, enako povprečna pokojnina. V času od decembra 2019 so se prihranki gospodinjstev v bankah povečali za tri milijarde in pol, prihranki podjetij pa za skoraj dve milijardi evrov.

 

V času pandemije smo ohranili vse potenciale in jih celo izboljšali ter se ob tem zadolžili za petino manj, kot se je v povprečju EU. Na področju vključevanja digitalnih tehnologij v podjetjih je Slovenija s petnajstega mesta v zadnjem letu napredovala na osmo mesto v EU.

 

Kljub vsem tem dobrim kazalnikom pa se Slovenci ne počutimo povsem svobodni, nismo niti med najbolj srečnimi in zadovoljnimi. Po indeksu svobode smo 33. mestu na svetu, po sreči in zadovoljstvu pa na 26. mestu. Smo pa v zadnjem letu napredovali za sedem mest. Na svetovni lestvici inovativnosti in konkurenčnosti se uvrščamo med 35. in 40. mesto. Prepočasi napredujemo tam, kjer imamo poleg čudovite narave in geostrateške lege svojo največjo konkurenčno prednost in kjer imamo vse možnosti, da postanemo boljši. Zmoremo več, bistveno več.

 

Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo dosegli, smo si izborili sami. Različne uspehe smo dosegli za različno ceno. Ta je bila toliko manjša, kolikor bolj smo bili enotni ter inovativni. Danes to vemo. Vemo, da smo zmogli takrat in da enako zmoremo danes. Ne samo da vemo, to tudi dokazujemo. Zato se ne počutimo drugorazredne ne v EU in ne v svetu.

 

Vemo tudi, da se danes svet vrti precej hitreje kot pred tremi desetletji. Mnogo prej in bolj natančno izvemo, kaj se dogaja okrog nas, v soseščini in drugje po vsem svetu. Neprimerno večja količina informacij in znanj je vsak dan bolj dostopna mnogo večjemu številu posameznikov.  Stoletje, v katero smo že krepko zakorakali, bo čas drugačne dinamike, kot smo je vajeni.

 

Znanost dokazuje, da je danes v našem znanem vesolju, ki se sicer dokazano širi, od dva do deset tisoč milijard galaksij. Ena od teh je Mlečna cesta, v kateri sta tudi naš planet Zemlja in naše osončje. Skupaj s še najmanj sto milijardami zvezd oziroma osončij in najmanj toliko planetov. Od enega do drugega roba naše galaksije svetloba potuje sto tisoč let. Za primerjavo: od Zemlje do Lune svetloba potuje dve sekundi. Kakšnih sedem odstotkov zvezd naj bi bilo podobnih našemu soncu in na milijarde planetov naši Zemlji. Prostor za človeštvo je praktično neskončen in pred nami je čas, ko lahko človek s svojimi dosežki poseže po sosednjih osončjih. In nato naprej.

 

Hkrati je pred nami čas, ko se bo odločilo, ali je človeštvo najprej sposobno stopiti skupaj pri ohranitvi življenjskih pogojev našega čudovitega planeta, izkoreniniti lakoto, združiti znanje in se nato usmeriti k zvezdam. Dobesedno. Pravzaprav je zdaj to edini res prepoznavni možni skupni cilj človeštva v predvidljivi prihodnosti. Skupni cilj, ki lahko, ni pa nujno, ob vseh razlikah združi človeško raso v skupnem hotenju za skupno dobro. Zelo verjetno je to edina alternativa novim radikalnim delitvam v svetu, vseobsežnemu hibridnemu vojskovanju, oboroževalni tekmi v vesolju in vnovični otipljivi grožnji jedrskega spopada.

 

Ta izziv bo v bližnji prihodnosti test tako za svetovno politiko kot za svetovno znanost. Test za vsak narod na planetu in za vsako državo. Tudi za nas Slovence. Vsak lahko in mora prispevati. V zgodovini smo dokazali, da zmoremo. Tudi z inovacijami.

 

Avtor teorije, na podlagi katere je človek prvi stopil na Luno, je naš rojak Herman Potočnik Noordung. Zakon o toplotnem sevanju črnega telesa je prvi na svetu odkril Jožef Stefan. Izumitelj Franc Rode je razvil prvi žepni kalkulator. Usmerjevalni sistem rakete, s katero je leta 1962 v vesolje poletel prvi ameriški astronavt, je razvil France Puhek. V projektu Voyager je z razvojem plazemske naprave sodeloval Anton Mavretič. Ta naprava še danes v mnogih instrumentih meri sončno plazmo v vesolju. Janez Repar je izumil etilen propilensko gumo, ki omogoča vesoljskim plovilom potovanje na druge planete našega osončja. Merilne naprave slovenskega podjetja so danes vgrajene v večino vesoljskih plovil. John Hrastar je snovalec vremenskih in izvidniških satelitov ter prejemnik najvišje nagrade NASAMarija Strojnik je razvila sistem, ki je danes vgrajen v vse satelite sistema GPS. Inovacija slovenskega podjetja je bistveno skrajšala čas do uporabe satelitskih posnetkov. Maruša Bradač je sodelovala pri zasnovi novega Nasinega teleskopa James Webb. Slovensko podjetje razvija balone za skladiščenje v vesolju. Drugo slovensko podjetje sodeluje z Naso pri razvoju eksperimentalnega električnega letala. Pri revolucionarnem, svetovno odmevnem fotografiranju črne luknje leta 2019 so sodelovali tudi slovenski znanstveniki. Nekdanji dijak kranjske gimnazije Dušan Petrač je kot vrhunski mednarodni strokovnjak za vesoljsko tehnologijo postal Nasin ambasador osončja. Okrog zemljine orbite krožijo danes tudi slovenski sateliti.

 

Vemo, kje je bil izziv pred tremi desetletji, in vemo, kje je danes. Vemo pa tudi, da nam vsa znanost in pamet ter blaginja ne morejo pomagati, če ne bo ljudi. Zato je eno od najvišjih prednostnih področij tako Slovenije kot Evrope demografija. Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture nekakšna država sicer lahko obstaja, vendar to ni Slovenija.

 

Franc Jeza je pred desetletji zapisal:

 

"Lahko se tolažimo s tem, da živi križem Slovenije mnogo malih, neznanih ljudi, ki ostajajo pravi neznani vojaki svobode in narodne zavednosti tudi v političnem pomenu in ki bodo kot po čudežu vzniknili – kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime zdi, da je pod snegom vse mrtvo – in odigrali odločilno vlogo … "

 

Jezo so ob takih napovedih celo nekateri njegovi prijatelji imeli za sanjača, vendar se je izkazal kot vizionar. Natančno to se je namreč zgodilo v času slovenske pomladi in prelomnega leta 1990. Kot po čudežu so vzniknili neznani junaki svobode in lahko bi si danes zavrteli na deset tisoče podobnih izjav.

 

Pred nami so spet veliki izzivi in preizkušnje. Upamo, da ne, vendar se lahko zgodi, da celo večje preizkušnje kot tiste pred desetletji. Zato velja ponoviti za Francem Jezo in Aleksandrom SolženicinomZnova se dvignimo na nivo časa.

 

Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje dežele. In kot po čudežu lahko nekaj izjemnega spet vznikne v slehernem od nas – kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo – in odigra odločilno vlogo.

 

Janez Janša je predsednik vlade. Premierjev govor na osrednji državni proslavi od dnevu samostojnosti in enotnosti je v celoti objavljen tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.912
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548