V svetu bo ostal ključen boj proti Covid-19 pandemiji, ki je še vedno največja grožnja zdravju, ekonomiji in družbeni stabilnosti. Virus kljub boljšemu poznavanju še vedno ostaja precejšnja znanstvena neznanka. Srečevali se bomo s še novimi mutacijami, endemično fazo virusa.  Življenje bomo morali ustrezno prilagoditi. Za necepljene bo 2022 še težje kot doslej in polno ovir. Državne meje se zanje zapirajo. Koordinacija med državami članicami Evropske unije ni najboljša, ukrepi niso primerljivi, veliko je soliranja in nejasnosti. Največja mednarodna problema, ki omogočata razvoj novih sevov, ostajata globalna neenaka dostopnost cepiv in neenakost zdravstvenih sistemov. Potrebna bi bila še večja mednarodna koordinacija in odprtejše znanstveno in zdravstveno sodelovanje, ki bi povečalo zaupanje javnosti v cepiva.

Z naglim taljenjem ledenikov in sibirskega permafrosta, invazivnim poseganjem v ekološke sisteme in nedovoljeno trgovino z živalskimi vrstami se bo človeštvo verjetno soočilo z novimi virusi in pandemijami. Življenjski vzorci človeka se bodo morali zato ustrezno spremeniti, saj bodo virusne pandemije verjetno postale trajno prisotne.

Ekonomija: Vrnitev "velike vlade" (Big Government)

V letu 2021 sta svetovno in evropsko gospodarstvo začela oživljati. Z zdravstvenim obvladovanjem virusa in državnimi ekonomskimi intervencijami sta dosegala ugodne predpandemične stopnje gospodarske rasti in zaposlenosti. Vlade so za pandemične intervencije, vključno z garancijami in posojili, porabile okoli 17 trilijonov ameriških dolarjev oziroma 16% globalnega GDP. Vladna poraba se bo še večala (ZDA: 1700 milijard dolarjev za širitev "države blaginje", EU: 750 milijard evrov za investicijski sklad za obnovo, Japonska: obljublja "novi kapitalizem" s še večjo državno velikodušnostjo). Državne intervencije se bodo torej v prihodnjih desetletjih - in ne le v 2022 - še krepile. Štiri petine svetovne ekonomije naj bi bilo usmerjeno k ciljem brezogljičnih izpustov. Za to bodo potrebne močne državne dekarbonizacijske spodbude in posojila. Zaradi starajoče se populacije pa bodo zlasti v razvitih državah potrebne obsežni državni izdatki za zdravstveno oskrbo in pokojnine.

Navedeno pomeni triumf sicer v konservativni politiki zaničevanega koncepta zapravljive "velike vlade". Vlade pa ne posegajo zgolj v ekonomijo, temveč so v času virusa močno zarezale tudi v liberalne svoboščine, omejevale demokratične pravice državljanov ter povečale svojo nadzorstveno in represivno funkcijo. Tudi zbirokratiziranost,  institucionalna neučinkovitost in povečana korupcijska tveganja so problemi, ki jih s seboj prinaša leviatanska "velika vlada". Vse večjo državno kontrolo bo težko povrniti v prvotno stanje koncepta "omejene vlade", ki je v liberalni družbi tekmovalno in tržno usmerjen ob individualnih svoboščinah, redistribuciji in izdatkih za javne storitve za bolj pošteno družbo.  

Negotovosti, ki ovirajo ekspanzivno gospodarsko rast, povzročajo tudi hitra rast inflacije in spremenjeni vzorci potrošnje storitev in dobrin. Produkcija in dobava jim ne zmoreta slediti zaradi pomanjkanja surovin ter kolapsa mednarodnih transportnih poti in globalnih dobavnih verig (predvsem iz Kitajske). Težave se bodo nadaljevale tudi v letu 2022, še posebej ob močnem dvigu cen energije, ki so se stabilizirale znatno nad predvirusnimi cenami. Samo cena zemeljskega plina se je na primer v Italiji od januarja zvišala za kar 600% (!) in je močno vplivala tudi na zvišanje cene elektrike, oboje pa na izjemen dvig stroškov produkcije. Inflacija, ki se bliža 5%, in energetska inflacija 30% lahko ogrozita prihodke, prihranke in kupno moč prebivalstva, na dolgi rok pa vzpodbudita stagflacijo.

Je inflacijski pritisk le tranzitoren, prehodne narave? Je današnji digitalno soodvisni svet res tako drugačen od tistega v sedemdesetih letih in ne bo vodil v spiralo inflacijskih pričakovanj? Prezgodnje ukrepanje bi namreč lahko vodilo v gospodarsko recesijo, mogoče celo negativno rast GDP. To bi v EU ogrozilo izvrševanje Načrta obnove in odpornosti v okviru programa Next Generation . Časovno pravilno, ciljno usmerjeno ukrepanje glede inflacijskih pritiskov bo v 2022 izjemnega pomena. Enako pomembna bo odpornost in diverzifikacija dobavnih verig. Po mnenju ameriških, posledično tudi verjetno evropskih ekonomskih analitikov v letu 2022  še ne bo vrnitve v normalnost. Volatilnost in negotovost bosta primarna poslovna skrb. Bodo pa spremembe, uvedene v času Covid-19, postale permanentna kompetitivna prednost.

Okolje

Kljub nujnosti boja proti klimatskim spremembam z zmanjšanjem ogljikovih emisij, je konferenca COP26 v Glasgowu letos na tem področju doživela neuspeh. Globalna energetska tranzicija v svet brezogljičnih emisij bo daljša, kot se zdi. Glavni problem zelenega prehoda namreč ostaja poleg pošteno razporejenih družbenih stroškov tranzicije, ki ne smejo povečati družbene neenakosti, kako dobiti stabilen zeleni energetski vir, ki bi tako velik zeleni prehod lahko sploh omogočil. Obnovljivi viri energije danes pač ne morejo nadomestiti celotnega ogljičnega energetskega vira in žal še ne dovoljujejo ekonomije na izključno čisti energiji. Obnovljivi viri energije danes žal še niso stabilni energetski vir in njihova cena ostaja izjemno visoka.

Azija tako v veliki meri ostaja pri premogu kot glavnem cenenem in stabilnem viru električne energije, ki bi se lahko še povečal, ko naj bi se Nemčija do 2030 odpovedala premogu. Vse to pomeni, da se bodo morali politični odločevalci, posebej v EU, že v letu 2022 dotakniti tudi teme vzpostavitve različnih energetskih mešanic in različnih virov, da bi lahko obdržali zmerne cene energentov, saj mnoge EU države nimajo ali pa imajo popolnoma zgrešene energetske strategije. Enako velja za prehod avtomobilske industrije v električno. Za tako masovni prehod enostavno še ni dovoljšnega čistega energetskega vira. Da ne omenjamo uničevanja okolja z izkopavanjem litija ali problematike razgradnje baterij, kar tega prehoda ne delata ravno čistega. Energetski zeleni prehod bo na globalni ravni počasen, volatilen in včasih ne prav čist proces. Študije namreč kažejo, da oboje - okoljska degradacija in zelena tranzicija - najbolj prizadene prav ranljiva gospodinjstva. Prihodnost ostaja za njih negotova. Tematika okolja in energije bo zato tudi v letu 2022 ena glavnih tem politične agende.

Tehnološki velikani so premagali države

Globalizacija spreminja svoj značaj. Ne izginja. Spreminja se iz globalizacije stvari v globalizacijo storitev oziroma globalizacijo produktov, ki fizično ne prečkajo meja. Trgovina idej je nova globalizacija, ki jo bodo vlade težje kontrolirale kot kontrolirajo trgovino dobrin. Ti izzivi bodo prišli bolj do izraza v 2022. 

Tehnološke, "trilijon dolarske" posredniške platforme (Microsoft, Amazon, Apple, Facebook ….) pridobivajo z nadzorom kibernetskega prostora nesluteno finančno, družbeno in politično moč. Večjo od držav (npr. GDP Italije je manjši od Applove tržne kapitalizacije). Ta ni nujno v sozvočju z demokratičnimi vrednotami. Platforme nadzirajo pretok ogromnih količin podatkov. In usmerjajo pozornost uporabnikov, s čemer pridobivajo še več moči. Njihova rast je nezaustavljiva. Javna regulacija internetnih družbenih in tržnih odnosov je tako regulirana kar z algoritmi gigantov, ki postajajo novi globalni vladarji.

Tehnološki velikani postajajo pisec pravil, regulator in policist v eni osebi. Pravila digitalne ekonomije so v pogodbah in oblačnih storitvah gigantov, ne pa v javnem pravu. Posebej skrbi neregulirana transformacija ekonomske moči tehnoloških velikanov v politično. Le ta jim daje izjemno močjo regulacije javne razprave in političnega diskurza (Brexit, volitve v ZDA) oziroma svobode. Nekateri jih celo primerjajo z avtoritarnimi režimi, saj želijo v celoti skenirati svoje uporabnike. Cilj je seveda profit. Seveda želijo države, politika in ekonomija prevzeti nazaj regulatorno vlogo. V letu 2022 bodo tako v EU regulatorne omejitve platform poskusili podati novi predlogi zakonodaje za digitalne storitve in zakona o digitalnih trgih. Verjetno bo potrebna tudi nova generacija zakonodaje o zasebnosti in podatkih, etični uporabi AI (umetne inteligence). Javni regulatorji morajo dobiti ustrezna kibernetska orodja, ki bi omogočala nadzor in opazovanje platform v realnem času. Nujno pa bi bilo tudi opolnomočenje civilne družbe in podatkovne znanstvene skupnosti za vpogled v algoritme platform. Poskusi omejevanja koncentracije monopolne moči tech velikanov in večje kibernetske konkurenčnosti bodo tako ena osrednjih tem v letu 2022 tako v Evropi kot ZDA.

Tehnološki velikani že prodirajo v vesolje. Ta postaja nov poligon političnega in ekonomskega tekmovanja, ki je slabo regulirano z javnim pravom - pravni Divji Zahod (2019 – OZN komite za vesolje sprejme 21 priporočil za dolgoročno vzdržnost vesolja). Vodja Evropske vesoljske agencije je že opozoril evropske voditelje, da Elonu Musku ne smejo dovoliti, da sam oblikuje pravila nove vesoljske ekonomije, v kateri naj bi dominiral (ena sama oseba bi lahko nadzorovala več kot polovico aktivnih svetovnih satelitov). Pripravljenost EU, da Muskovemu SpaceX pomaga vzpostaviti Starlinkovo satelitsko internetno storitev, bi namreč ogrozila potencial evropskih podjetij pri milijardni komercializaciji vesolja. Komercializacija vesolja in multilateralna vzpostavitev pravil njegove uporabe sta torej trend, s katerim se bo morala EU intenzivneje ukvarjati v 2022. 

Družba ali neenakost

Leto 2021 je bilo leto družbene jeze, nasilja, protestov in bipolarne razdeljenosti. To ni nov družbeni pojav, fenomen pa je pojav nasilja v zrelih demokracijah. Pojav predstavlja neuspeh demokratičnega političnega sistema (pravila, procedure, institucije), da socialne tenzije rešuje na osnovi vrednot zaupanja, dialoga in konsenza skozi uveljavljene institucije (ravnovesje moči, omejitev moči, vladavina prava, osnovne človekove pravice). Rastoče nezadovoljstvo z demokratičnim sistemom se je odrazilo v jezi in nasilju ter bipolarni razdelitvi družbe v uveljavljenih, modelnih  demokracijah, kot so ZDA in Velika Britanija. Populistično nasilje ni bilo umerjeno le proti neki odločitvi, politiki ali osebi, temveč proti obstoječemu političnem sistemu kot takemu.

Pojav postaja univerzalen. Strukturni vzrok kaže, da so avtoritarni režimi pokazali, da lahko tržni sistem cveti tudi v globalizaciji in v okviru nedemokratične politične kontrole. Trg lahko uspeva brez demokracije, obratno ne. Demokracija v okviru nacionalne države sama ne more nadzorovati negativnosti globalizacijskih tržnih sil. Covid kriza je še povečala družbene in ekonomske neenakosti. Nesposobnost nasloviti jih je rodila naraščajočo polarizacijo in frustracijo, kar je izpodrinilo politiko konsenza in tolerance. Zmerna politika je implodirala in nadomesti jo je radikalni govor in sovraštvo. Posredniška in reprezentativna politika je postala jalova in nadomestila so jo socialna omrežja. Posledice so znane. Leto 2022 ne izgleda boljše. Prav zato bo tema slovitega foruma v Davosu 2022 tema neenakosti, ki se s tehnološkim napredkom in negativnimi obrestmi širi in ogroža sam obstoj sistema.

Vzpon novih in starih imperijev

V multipolarnem svetu (ki postaja bipolaren) se moč premešča. Različne krizne točke, v katerih se križajo vitalni interesi velikih sil, služijo kot lakmusov papir tega premeščanja. Relativna moč ZDA upada. Rusija testira njeno moč v Ukrajini. Reakcije ZDA budno spremlja Kitajska, ki ima podobne interese s Tajvanom. Obe izzivata globalno moč in prestiž ZDA, ki želi združiti moč demokracij proti avtokracijam. Kitajska je ponovno rojeni imperij, Rusija upa na obnovo svojega. Obe sta državi z imperialno identiteto, ki jim narekuje povrnitev izgubljenih teritorijev. Kitajska naj bi do 2030 početverila svoj arzenal jedrskih konic in spremenila ravnotežje moči v Aziji. Gre za enega največjih geostrateških premikov v zgodovini.

Proti imperialni logiki ne more nastopiti noben razumen argument; ne suverenost držav (Ukrajina), ne človekove pravice (Hong Kong). EU v današnji formi ni igralec. To je pokazalo formiranje pacifiškega varnostnega pakta AUKUS in Evropi nenajavljeni ameriški umik iz Afganistana. Evropska varnost bo v mnogočem poslej odvisna od samih Evropejcev, ki pa ne zmorejo stabilizacije svojega vzhodnega, balkanskega in mediteranskega sosedstva, ki postaja morje turško-ruske dominacije. Del evropske varnosti je tudi novi globalni mehanizem – 300 milijard evrov vreden EU Global Gateway, ki naj bi tekmoval s kitajsko Svileno potjo.

Leto 2022 bo intenzivno v tehtanju moči velikih. In polno negotovosti.

EU: Francosko-nemški motor

Od notranjega evropskega razvoja in obvladovanja pandemije v 2022 bo odvisen pomen Evropske unije v svetu. Tudi od rešitve nesoglasij med zahodnim EU jedrom in vzhodno suverenistično periferijo. Predvsem na področju vladavine prava po definiciji Sodišča Evropske unije.

Leto 2022 bo zaznamovalo francosko predsedstvo EU, še bolj pa francoske volitve, ki lahko bistveno vplivajo na evropsko prihodnost. Imigracija bo top volilna tema, zanimiv pa je tudi Macronov predlog vseevropskega projekta o zgodovinskem revizionizmu. Skrbi sicer izjemno nizka podpora Francozov kakršnemukoli francoskemu evropskemu udejstvovanju, kar ni dobra popotnica Konferenci o prihodnosti Evrope, ki naj bi svoje delo zaključila v aprilu 2022. Tudi sicer v njej državljani EU premalo sodelujejo. Zanimivo bo kako bodo države članice implementirale sporočila državljanov.

Nemčija je že dobila novo, močno pro-evropsko vlado. Italija je po zaslugi mednarodno podprtega, EU naklonjenega ter za nujne reforme zadolženega predsednika vlade Draghija postala ne le država leta 2021 temveč, skoraj enakopravna članica vodilnega evropskega triumvirata. S Kvirinalskim sporazumom je zgladila spore s Francijo, a pretirano bi bilo trditi, da bo EU enakopravno vodila z Nemčijo in Francijo. Še posebej če bi se Draghi preselil v predsedniško palačo, česar mednarodni kapital ne želi. Ne zaupa italijanski politiki v umno porabo 253 milijard evrov iz evropskega sklada za obnovo in razvoj.

Nemško-francoski motor ostaja ključen. Poleg migracij, reforme schengenskega sistema, ki ne deluje, in evropskega azilnega sistema bo v letu 2022 eno ključnih vprašanj sprememba pravil Pakta stabilnosti. Pritiskata zlasti Italija in Francija (zelene in infrastrukturne investicije), nasprotujejo pa severne "škrte" članice, ki jih skrbi pretirano povečanje javnih dolgov in proračunskih deficitov članic. Evropska strateška avtonomija in soglasje o strateških ciljih v Strateškem kompasu bosta ključni varnostni temi EU v letu 2022. Vključno z razvojem trde moči. Pri tem bodo na mizi predlogi za spremembo odločanja na področju zunanje in fiskalne politike od soglasja k večini. Konsenz bo težek. A tudi majhnim državam mora biti v interesu učinkovito delujoča EU, sicer bo razvoj tekel v smer diferencirane integracije ali t.i. Evrope več hitrosti. Urediti bo potrebno tudi spoštovanje sporazuma o izhodu Britanije iz EU. Širitev EU, nad katero trenutno kljub deklaracijam ni nobenega navdušenja, bo lahko, če bo, tema postala šele po francoskih volitvah.

Ob trideseti obletnici državnega priznanja in navezave diplomatskih odnosov z našo največjo sosedo, ki ju obeležujemo v januarju, razvoj slovensko-italijanskih odnosov v letu 2022 ostaja predvidljiv – z nekaj izjemami v pravo smer po trasi, kot je bila začrtana 2010. 

Srečno, predvsem pa zdravo novo leto vam želim!

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek izraža izključno osebno mnenje avtorja in v ničemer ne odraža mnenje stališč ali uradnih informacij Ministrstva za zunanje zadeve, kjer je Mirošič zaposlen.