Komentar

Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"

Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega sproščenega življenja in ekonomske stabilnosti, sta njegov pojav in intenziteta prav ob koncu leta povzročila, da je gotova le nova negotovost. Z njo vstopamo v leto 2022. Tudi na področju mednarodnih in meddržavnih odnosov. Kakšen bo svet - in Evropa v njem - v letu 2022? S katerimi glavnimi trendi se bomo srečali?

01.01.2022 00:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Iztok Mirošič   EU   ZDA   Kitajska   Rusija   2022   pandmija   Covid-19   Nemčija   Francija

Trgovina idej je nova globalizacija, ki jo bodo vlade težje kontrolirale kot kontrolirajo trgovino dobrin. Ti izzivi bodo prišli bolj do izraza v 2022.

V svetu bo ostal ključen boj proti Covid-19 pandemiji, ki je še vedno največja grožnja zdravju, ekonomiji in družbeni stabilnosti. Virus kljub boljšemu poznavanju še vedno ostaja precejšnja znanstvena neznanka. Srečevali se bomo s še novimi mutacijami, endemično fazo virusa.  Življenje bomo morali ustrezno prilagoditi. Za necepljene bo 2022 še težje kot doslej in polno ovir. Državne meje se zanje zapirajo. Koordinacija med državami članicami Evropske unije ni najboljša, ukrepi niso primerljivi, veliko je soliranja in nejasnosti. Največja mednarodna problema, ki omogočata razvoj novih sevov, ostajata globalna neenaka dostopnost cepiv in neenakost zdravstvenih sistemov. Potrebna bi bila še večja mednarodna koordinacija in odprtejše znanstveno in zdravstveno sodelovanje, ki bi povečalo zaupanje javnosti v cepiva.

 

Z naglim taljenjem ledenikov in sibirskega permafrosta, invazivnim poseganjem v ekološke sisteme in nedovoljeno trgovino z živalskimi vrstami se bo človeštvo verjetno soočilo z novimi virusi in pandemijami. Življenjski vzorci človeka se bodo morali zato ustrezno spremeniti, saj bodo virusne pandemije verjetno postale trajno prisotne.

 

 

Ekonomija: Vrnitev "velike vlade" (Big Government)

 

V letu 2021 sta svetovno in evropsko gospodarstvo začela oživljati. Z zdravstvenim obvladovanjem virusa in državnimi ekonomskimi intervencijami sta dosegala ugodne predpandemične stopnje gospodarske rasti in zaposlenosti. Vlade so za pandemične intervencije, vključno z garancijami in posojili, porabile okoli 17 trilijonov ameriških dolarjev oziroma 16% globalnega GDP. Vladna poraba se bo še večala (ZDA: 1700 milijard dolarjev za širitev "države blaginje", EU: 750 milijard evrov za investicijski sklad za obnovo, Japonska: obljublja "novi kapitalizem" s še večjo državno velikodušnostjo). Državne intervencije se bodo torej v prihodnjih desetletjih - in ne le v 2022 - še krepile. Štiri petine svetovne ekonomije naj bi bilo usmerjeno k ciljem brezogljičnih izpustov. Za to bodo potrebne močne državne dekarbonizacijske spodbude in posojila. Zaradi starajoče se populacije pa bodo zlasti v razvitih državah potrebne obsežni državni izdatki za zdravstveno oskrbo in pokojnine.

  

Navedeno pomeni triumf sicer v konservativni politiki zaničevanega koncepta zapravljive "velike vlade". Vlade pa ne posegajo zgolj v ekonomijo, temveč so v času virusa močno zarezale tudi v liberalne svoboščine, omejevale demokratične pravice državljanov ter povečale svojo nadzorstveno in represivno funkcijo. Tudi zbirokratiziranost,  institucionalna neučinkovitost in povečana korupcijska tveganja so problemi, ki jih s seboj prinaša leviatanska "velika vlada". Vse večjo državno kontrolo bo težko povrniti v prvotno stanje koncepta "omejene vlade", ki je v liberalni družbi tekmovalno in tržno usmerjen ob individualnih svoboščinah, redistribuciji in izdatkih za javne storitve za bolj pošteno družbo.  

 

Negotovosti, ki ovirajo ekspanzivno gospodarsko rast, povzročajo tudi hitra rast inflacije in spremenjeni vzorci potrošnje storitev in dobrin. Produkcija in dobava jim ne zmoreta slediti zaradi pomanjkanja surovin ter kolapsa mednarodnih transportnih poti in globalnih dobavnih verig (predvsem iz Kitajske). Težave se bodo nadaljevale tudi v letu 2022, še posebej ob močnem dvigu cen energije, ki so se stabilizirale znatno nad predvirusnimi cenami. Samo cena zemeljskega plina se je na primer v Italiji od januarja zvišala za kar 600% (!) in je močno vplivala tudi na zvišanje cene elektrike, oboje pa na izjemen dvig stroškov produkcije. Inflacija, ki se bliža 5%, in energetska inflacija 30% lahko ogrozita prihodke, prihranke in kupno moč prebivalstva, na dolgi rok pa vzpodbudita stagflacijo.

 

Je inflacijski pritisk le tranzitoren, prehodne narave? Je današnji digitalno soodvisni svet res tako drugačen od tistega v sedemdesetih letih in ne bo vodil v spiralo inflacijskih pričakovanj? Prezgodnje ukrepanje bi namreč lahko vodilo v gospodarsko recesijo, mogoče celo negativno rast GDP. To bi v EU ogrozilo izvrševanje Načrta obnove in odpornosti v okviru programa Next Generation . Časovno pravilno, ciljno usmerjeno ukrepanje glede inflacijskih pritiskov bo v 2022 izjemnega pomena. Enako pomembna bo odpornost in diverzifikacija dobavnih verig. Po mnenju ameriških, posledično tudi verjetno evropskih ekonomskih analitikov v letu 2022  še ne bo vrnitve v normalnost. Volatilnost in negotovost bosta primarna poslovna skrb. Bodo pa spremembe, uvedene v času Covid-19, postale permanentna kompetitivna prednost.

 

 

Okolje

 

Kljub nujnosti boja proti klimatskim spremembam z zmanjšanjem ogljikovih emisij, je konferenca COP26 v Glasgowu letos na tem področju doživela neuspeh. Globalna energetska tranzicija v svet brezogljičnih emisij bo daljša, kot se zdi. Glavni problem zelenega prehoda namreč ostaja poleg pošteno razporejenih družbenih stroškov tranzicije, ki ne smejo povečati družbene neenakosti, kako dobiti stabilen zeleni energetski vir, ki bi tako velik zeleni prehod lahko sploh omogočil. Obnovljivi viri energije danes pač ne morejo nadomestiti celotnega ogljičnega energetskega vira in žal še ne dovoljujejo ekonomije na izključno čisti energiji. Obnovljivi viri energije danes žal še niso stabilni energetski vir in njihova cena ostaja izjemno visoka.

 

Azija tako v veliki meri ostaja pri premogu kot glavnem cenenem in stabilnem viru električne energije, ki bi se lahko še povečal, ko naj bi se Nemčija do 2030 odpovedala premogu. Vse to pomeni, da se bodo morali politični odločevalci, posebej v EU, že v letu 2022 dotakniti tudi teme vzpostavitve različnih energetskih mešanic in različnih virov, da bi lahko obdržali zmerne cene energentov, saj mnoge EU države nimajo ali pa imajo popolnoma zgrešene energetske strategije. Enako velja za prehod avtomobilske industrije v električno. Za tako masovni prehod enostavno še ni dovoljšnega čistega energetskega vira. Da ne omenjamo uničevanja okolja z izkopavanjem litija ali problematike razgradnje baterij, kar tega prehoda ne delata ravno čistega. Energetski zeleni prehod bo na globalni ravni počasen, volatilen in včasih ne prav čist proces. Študije namreč kažejo, da oboje - okoljska degradacija in zelena tranzicija - najbolj prizadene prav ranljiva gospodinjstva. Prihodnost ostaja za njih negotova. Tematika okolja in energije bo zato tudi v letu 2022 ena glavnih tem politične agende.

 

 

Tehnološki velikani so premagali države

 

Globalizacija spreminja svoj značaj. Ne izginja. Spreminja se iz globalizacije stvari v globalizacijo storitev oziroma globalizacijo produktov, ki fizično ne prečkajo meja. Trgovina idej je nova globalizacija, ki jo bodo vlade težje kontrolirale kot kontrolirajo trgovino dobrin. Ti izzivi bodo prišli bolj do izraza v 2022. 

  

Tehnološke, "trilijon dolarske" posredniške platforme (Microsoft, Amazon, Apple, Facebook ….) pridobivajo z nadzorom kibernetskega prostora nesluteno finančno, družbeno in politično moč. Večjo od držav (npr. GDP Italije je manjši od Applove tržne kapitalizacije). Ta ni nujno v sozvočju z demokratičnimi vrednotami. Platforme nadzirajo pretok ogromnih količin podatkov. In usmerjajo pozornost uporabnikov, s čemer pridobivajo še več moči. Njihova rast je nezaustavljiva. Javna regulacija internetnih družbenih in tržnih odnosov je tako regulirana kar z algoritmi gigantov, ki postajajo novi globalni vladarji.

 

Tehnološki velikani postajajo pisec pravil, regulator in policist v eni osebi. Pravila digitalne ekonomije so v pogodbah in oblačnih storitvah gigantov, ne pa v javnem pravu. Posebej skrbi neregulirana transformacija ekonomske moči tehnoloških velikanov v politično. Le ta jim daje izjemno močjo regulacije javne razprave in političnega diskurza (Brexit, volitve v ZDA) oziroma svobode. Nekateri jih celo primerjajo z avtoritarnimi režimi, saj želijo v celoti skenirati svoje uporabnike. Cilj je seveda profit. Seveda želijo države, politika in ekonomija prevzeti nazaj regulatorno vlogo. V letu 2022 bodo tako v EU regulatorne omejitve platform poskusili podati novi predlogi zakonodaje za digitalne storitve in zakona o digitalnih trgih. Verjetno bo potrebna tudi nova generacija zakonodaje o zasebnosti in podatkih, etični uporabi AI (umetne inteligence). Javni regulatorji morajo dobiti ustrezna kibernetska orodja, ki bi omogočala nadzor in opazovanje platform v realnem času. Nujno pa bi bilo tudi opolnomočenje civilne družbe in podatkovne znanstvene skupnosti za vpogled v algoritme platform. Poskusi omejevanja koncentracije monopolne moči tech velikanov in večje kibernetske konkurenčnosti bodo tako ena osrednjih tem v letu 2022 tako v Evropi kot ZDA.

 

Tehnološki velikani že prodirajo v vesolje. Ta postaja nov poligon političnega in ekonomskega tekmovanja, ki je slabo regulirano z javnim pravom - pravni Divji Zahod (2019 – OZN komite za vesolje sprejme 21 priporočil za dolgoročno vzdržnost vesolja). Vodja Evropske vesoljske agencije je že opozoril evropske voditelje, da Elonu Musku ne smejo dovoliti, da sam oblikuje pravila nove vesoljske ekonomije, v kateri naj bi dominiral (ena sama oseba bi lahko nadzorovala več kot polovico aktivnih svetovnih satelitov). Pripravljenost EU, da Muskovemu SpaceX pomaga vzpostaviti Starlinkovo satelitsko internetno storitev, bi namreč ogrozila potencial evropskih podjetij pri milijardni komercializaciji vesolja. Komercializacija vesolja in multilateralna vzpostavitev pravil njegove uporabe sta torej trend, s katerim se bo morala EU intenzivneje ukvarjati v 2022. 

 

 

Družba ali neenakost

 

Leto 2021 je bilo leto družbene jeze, nasilja, protestov in bipolarne razdeljenosti. To ni nov družbeni pojav, fenomen pa je pojav nasilja v zrelih demokracijah. Pojav predstavlja neuspeh demokratičnega političnega sistema (pravila, procedure, institucije), da socialne tenzije rešuje na osnovi vrednot zaupanja, dialoga in konsenza skozi uveljavljene institucije (ravnovesje moči, omejitev moči, vladavina prava, osnovne človekove pravice). Rastoče nezadovoljstvo z demokratičnim sistemom se je odrazilo v jezi in nasilju ter bipolarni razdelitvi družbe v uveljavljenih, modelnih  demokracijah, kot so ZDA in Velika Britanija. Populistično nasilje ni bilo umerjeno le proti neki odločitvi, politiki ali osebi, temveč proti obstoječemu političnem sistemu kot takemu.

 

Pojav postaja univerzalen. Strukturni vzrok kaže, da so avtoritarni režimi pokazali, da lahko tržni sistem cveti tudi v globalizaciji in v okviru nedemokratične politične kontrole. Trg lahko uspeva brez demokracije, obratno ne. Demokracija v okviru nacionalne države sama ne more nadzorovati negativnosti globalizacijskih tržnih sil. Covid kriza je še povečala družbene in ekonomske neenakosti. Nesposobnost nasloviti jih je rodila naraščajočo polarizacijo in frustracijo, kar je izpodrinilo politiko konsenza in tolerance. Zmerna politika je implodirala in nadomesti jo je radikalni govor in sovraštvo. Posredniška in reprezentativna politika je postala jalova in nadomestila so jo socialna omrežja. Posledice so znane. Leto 2022 ne izgleda boljše. Prav zato bo tema slovitega foruma v Davosu 2022 tema neenakosti, ki se s tehnološkim napredkom in negativnimi obrestmi širi in ogroža sam obstoj sistema.

 

 

Vzpon novih in starih imperijev

 

V multipolarnem svetu (ki postaja bipolaren) se moč premešča. Različne krizne točke, v katerih se križajo vitalni interesi velikih sil, služijo kot lakmusov papir tega premeščanja. Relativna moč ZDA upada. Rusija testira njeno moč v Ukrajini. Reakcije ZDA budno spremlja Kitajska, ki ima podobne interese s Tajvanom. Obe izzivata globalno moč in prestiž ZDA, ki želi združiti moč demokracij proti avtokracijam. Kitajska je ponovno rojeni imperij, Rusija upa na obnovo svojega. Obe sta državi z imperialno identiteto, ki jim narekuje povrnitev izgubljenih teritorijev. Kitajska naj bi do 2030 početverila svoj arzenal jedrskih konic in spremenila ravnotežje moči v Aziji. Gre za enega največjih geostrateških premikov v zgodovini.

 

Proti imperialni logiki ne more nastopiti noben razumen argument; ne suverenost držav (Ukrajina), ne človekove pravice (Hong Kong). EU v današnji formi ni igralec. To je pokazalo formiranje pacifiškega varnostnega pakta AUKUS in Evropi nenajavljeni ameriški umik iz Afganistana. Evropska varnost bo v mnogočem poslej odvisna od samih Evropejcev, ki pa ne zmorejo stabilizacije svojega vzhodnega, balkanskega in mediteranskega sosedstva, ki postaja morje turško-ruske dominacije. Del evropske varnosti je tudi novi globalni mehanizem – 300 milijard evrov vreden EU Global Gateway, ki naj bi tekmoval s kitajsko Svileno potjo.

 

Leto 2022 bo intenzivno v tehtanju moči velikih. In polno negotovosti.

 

 

EU: Francosko-nemški motor

 

Od notranjega evropskega razvoja in obvladovanja pandemije v 2022 bo odvisen pomen Evropske unije v svetu. Tudi od rešitve nesoglasij med zahodnim EU jedrom in vzhodno suverenistično periferijo. Predvsem na področju vladavine prava po definiciji Sodišča Evropske unije.

 

Leto 2022 bo zaznamovalo francosko predsedstvo EU, še bolj pa francoske volitve, ki lahko bistveno vplivajo na evropsko prihodnost. Imigracija bo top volilna tema, zanimiv pa je tudi Macronov predlog vseevropskega projekta o zgodovinskem revizionizmu. Skrbi sicer izjemno nizka podpora Francozov kakršnemukoli francoskemu evropskemu udejstvovanju, kar ni dobra popotnica Konferenci o prihodnosti Evrope, ki naj bi svoje delo zaključila v aprilu 2022. Tudi sicer v njej državljani EU premalo sodelujejo. Zanimivo bo kako bodo države članice implementirale sporočila državljanov.

 

Nemčija je že dobila novo, močno pro-evropsko vlado. Italija je po zaslugi mednarodno podprtega, EU naklonjenega ter za nujne reforme zadolženega predsednika vlade Draghija postala ne le država leta 2021 temveč, skoraj enakopravna članica vodilnega evropskega triumvirata. S Kvirinalskim sporazumom je zgladila spore s Francijo, a pretirano bi bilo trditi, da bo EU enakopravno vodila z Nemčijo in Francijo. Še posebej če bi se Draghi preselil v predsedniško palačo, česar mednarodni kapital ne želi. Ne zaupa italijanski politiki v umno porabo 253 milijard evrov iz evropskega sklada za obnovo in razvoj.

 

Nemško-francoski motor ostaja ključen. Poleg migracij, reforme schengenskega sistema, ki ne deluje, in evropskega azilnega sistema bo v letu 2022 eno ključnih vprašanj sprememba pravil Pakta stabilnosti. Pritiskata zlasti Italija in Francija (zelene in infrastrukturne investicije), nasprotujejo pa severne "škrte" članice, ki jih skrbi pretirano povečanje javnih dolgov in proračunskih deficitov članic. Evropska strateška avtonomija in soglasje o strateških ciljih v Strateškem kompasu bosta ključni varnostni temi EU v letu 2022. Vključno z razvojem trde moči. Pri tem bodo na mizi predlogi za spremembo odločanja na področju zunanje in fiskalne politike od soglasja k večini. Konsenz bo težek. A tudi majhnim državam mora biti v interesu učinkovito delujoča EU, sicer bo razvoj tekel v smer diferencirane integracije ali t.i. Evrope več hitrosti. Urediti bo potrebno tudi spoštovanje sporazuma o izhodu Britanije iz EU. Širitev EU, nad katero trenutno kljub deklaracijam ni nobenega navdušenja, bo lahko, če bo, tema postala šele po francoskih volitvah.

 

Ob trideseti obletnici državnega priznanja in navezave diplomatskih odnosov z našo največjo sosedo, ki ju obeležujemo v januarju, razvoj slovensko-italijanskih odnosov v letu 2022 ostaja predvidljiv – z nekaj izjemami v pravo smer po trasi, kot je bila začrtana 2010. 

 

Srečno, predvsem pa zdravo novo leto vam želim!

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek izraža izključno osebno mnenje avtorja in v ničemer ne odraža mnenje stališč ali uradnih informacij Ministrstva za zunanje zadeve, kjer je Mirošič zaposlen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.289
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.649
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.507
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.346
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.103
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.026
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.132