Komentar

Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"

Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega sproščenega življenja in ekonomske stabilnosti, sta njegov pojav in intenziteta prav ob koncu leta povzročila, da je gotova le nova negotovost. Z njo vstopamo v leto 2022. Tudi na področju mednarodnih in meddržavnih odnosov. Kakšen bo svet - in Evropa v njem - v letu 2022? S katerimi glavnimi trendi se bomo srečali?

01.01.2022 00:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Iztok Mirošič   EU   ZDA   Kitajska   Rusija   2022   pandmija   Covid-19   Nemčija   Francija

Trgovina idej je nova globalizacija, ki jo bodo vlade težje kontrolirale kot kontrolirajo trgovino dobrin. Ti izzivi bodo prišli bolj do izraza v 2022.

V svetu bo ostal ključen boj proti Covid-19 pandemiji, ki je še vedno največja grožnja zdravju, ekonomiji in družbeni stabilnosti. Virus kljub boljšemu poznavanju še vedno ostaja precejšnja znanstvena neznanka. Srečevali se bomo s še novimi mutacijami, endemično fazo virusa.  Življenje bomo morali ustrezno prilagoditi. Za necepljene bo 2022 še težje kot doslej in polno ovir. Državne meje se zanje zapirajo. Koordinacija med državami članicami Evropske unije ni najboljša, ukrepi niso primerljivi, veliko je soliranja in nejasnosti. Največja mednarodna problema, ki omogočata razvoj novih sevov, ostajata globalna neenaka dostopnost cepiv in neenakost zdravstvenih sistemov. Potrebna bi bila še večja mednarodna koordinacija in odprtejše znanstveno in zdravstveno sodelovanje, ki bi povečalo zaupanje javnosti v cepiva.

 

Z naglim taljenjem ledenikov in sibirskega permafrosta, invazivnim poseganjem v ekološke sisteme in nedovoljeno trgovino z živalskimi vrstami se bo človeštvo verjetno soočilo z novimi virusi in pandemijami. Življenjski vzorci človeka se bodo morali zato ustrezno spremeniti, saj bodo virusne pandemije verjetno postale trajno prisotne.

 

 

Ekonomija: Vrnitev "velike vlade" (Big Government)

 

V letu 2021 sta svetovno in evropsko gospodarstvo začela oživljati. Z zdravstvenim obvladovanjem virusa in državnimi ekonomskimi intervencijami sta dosegala ugodne predpandemične stopnje gospodarske rasti in zaposlenosti. Vlade so za pandemične intervencije, vključno z garancijami in posojili, porabile okoli 17 trilijonov ameriških dolarjev oziroma 16% globalnega GDP. Vladna poraba se bo še večala (ZDA: 1700 milijard dolarjev za širitev "države blaginje", EU: 750 milijard evrov za investicijski sklad za obnovo, Japonska: obljublja "novi kapitalizem" s še večjo državno velikodušnostjo). Državne intervencije se bodo torej v prihodnjih desetletjih - in ne le v 2022 - še krepile. Štiri petine svetovne ekonomije naj bi bilo usmerjeno k ciljem brezogljičnih izpustov. Za to bodo potrebne močne državne dekarbonizacijske spodbude in posojila. Zaradi starajoče se populacije pa bodo zlasti v razvitih državah potrebne obsežni državni izdatki za zdravstveno oskrbo in pokojnine.

  

Navedeno pomeni triumf sicer v konservativni politiki zaničevanega koncepta zapravljive "velike vlade". Vlade pa ne posegajo zgolj v ekonomijo, temveč so v času virusa močno zarezale tudi v liberalne svoboščine, omejevale demokratične pravice državljanov ter povečale svojo nadzorstveno in represivno funkcijo. Tudi zbirokratiziranost,  institucionalna neučinkovitost in povečana korupcijska tveganja so problemi, ki jih s seboj prinaša leviatanska "velika vlada". Vse večjo državno kontrolo bo težko povrniti v prvotno stanje koncepta "omejene vlade", ki je v liberalni družbi tekmovalno in tržno usmerjen ob individualnih svoboščinah, redistribuciji in izdatkih za javne storitve za bolj pošteno družbo.  

 

Negotovosti, ki ovirajo ekspanzivno gospodarsko rast, povzročajo tudi hitra rast inflacije in spremenjeni vzorci potrošnje storitev in dobrin. Produkcija in dobava jim ne zmoreta slediti zaradi pomanjkanja surovin ter kolapsa mednarodnih transportnih poti in globalnih dobavnih verig (predvsem iz Kitajske). Težave se bodo nadaljevale tudi v letu 2022, še posebej ob močnem dvigu cen energije, ki so se stabilizirale znatno nad predvirusnimi cenami. Samo cena zemeljskega plina se je na primer v Italiji od januarja zvišala za kar 600% (!) in je močno vplivala tudi na zvišanje cene elektrike, oboje pa na izjemen dvig stroškov produkcije. Inflacija, ki se bliža 5%, in energetska inflacija 30% lahko ogrozita prihodke, prihranke in kupno moč prebivalstva, na dolgi rok pa vzpodbudita stagflacijo.

 

Je inflacijski pritisk le tranzitoren, prehodne narave? Je današnji digitalno soodvisni svet res tako drugačen od tistega v sedemdesetih letih in ne bo vodil v spiralo inflacijskih pričakovanj? Prezgodnje ukrepanje bi namreč lahko vodilo v gospodarsko recesijo, mogoče celo negativno rast GDP. To bi v EU ogrozilo izvrševanje Načrta obnove in odpornosti v okviru programa Next Generation . Časovno pravilno, ciljno usmerjeno ukrepanje glede inflacijskih pritiskov bo v 2022 izjemnega pomena. Enako pomembna bo odpornost in diverzifikacija dobavnih verig. Po mnenju ameriških, posledično tudi verjetno evropskih ekonomskih analitikov v letu 2022  še ne bo vrnitve v normalnost. Volatilnost in negotovost bosta primarna poslovna skrb. Bodo pa spremembe, uvedene v času Covid-19, postale permanentna kompetitivna prednost.

 

 

Okolje

 

Kljub nujnosti boja proti klimatskim spremembam z zmanjšanjem ogljikovih emisij, je konferenca COP26 v Glasgowu letos na tem področju doživela neuspeh. Globalna energetska tranzicija v svet brezogljičnih emisij bo daljša, kot se zdi. Glavni problem zelenega prehoda namreč ostaja poleg pošteno razporejenih družbenih stroškov tranzicije, ki ne smejo povečati družbene neenakosti, kako dobiti stabilen zeleni energetski vir, ki bi tako velik zeleni prehod lahko sploh omogočil. Obnovljivi viri energije danes pač ne morejo nadomestiti celotnega ogljičnega energetskega vira in žal še ne dovoljujejo ekonomije na izključno čisti energiji. Obnovljivi viri energije danes žal še niso stabilni energetski vir in njihova cena ostaja izjemno visoka.

 

Azija tako v veliki meri ostaja pri premogu kot glavnem cenenem in stabilnem viru električne energije, ki bi se lahko še povečal, ko naj bi se Nemčija do 2030 odpovedala premogu. Vse to pomeni, da se bodo morali politični odločevalci, posebej v EU, že v letu 2022 dotakniti tudi teme vzpostavitve različnih energetskih mešanic in različnih virov, da bi lahko obdržali zmerne cene energentov, saj mnoge EU države nimajo ali pa imajo popolnoma zgrešene energetske strategije. Enako velja za prehod avtomobilske industrije v električno. Za tako masovni prehod enostavno še ni dovoljšnega čistega energetskega vira. Da ne omenjamo uničevanja okolja z izkopavanjem litija ali problematike razgradnje baterij, kar tega prehoda ne delata ravno čistega. Energetski zeleni prehod bo na globalni ravni počasen, volatilen in včasih ne prav čist proces. Študije namreč kažejo, da oboje - okoljska degradacija in zelena tranzicija - najbolj prizadene prav ranljiva gospodinjstva. Prihodnost ostaja za njih negotova. Tematika okolja in energije bo zato tudi v letu 2022 ena glavnih tem politične agende.

 

 

Tehnološki velikani so premagali države

 

Globalizacija spreminja svoj značaj. Ne izginja. Spreminja se iz globalizacije stvari v globalizacijo storitev oziroma globalizacijo produktov, ki fizično ne prečkajo meja. Trgovina idej je nova globalizacija, ki jo bodo vlade težje kontrolirale kot kontrolirajo trgovino dobrin. Ti izzivi bodo prišli bolj do izraza v 2022. 

  

Tehnološke, "trilijon dolarske" posredniške platforme (Microsoft, Amazon, Apple, Facebook ….) pridobivajo z nadzorom kibernetskega prostora nesluteno finančno, družbeno in politično moč. Večjo od držav (npr. GDP Italije je manjši od Applove tržne kapitalizacije). Ta ni nujno v sozvočju z demokratičnimi vrednotami. Platforme nadzirajo pretok ogromnih količin podatkov. In usmerjajo pozornost uporabnikov, s čemer pridobivajo še več moči. Njihova rast je nezaustavljiva. Javna regulacija internetnih družbenih in tržnih odnosov je tako regulirana kar z algoritmi gigantov, ki postajajo novi globalni vladarji.

 

Tehnološki velikani postajajo pisec pravil, regulator in policist v eni osebi. Pravila digitalne ekonomije so v pogodbah in oblačnih storitvah gigantov, ne pa v javnem pravu. Posebej skrbi neregulirana transformacija ekonomske moči tehnoloških velikanov v politično. Le ta jim daje izjemno močjo regulacije javne razprave in političnega diskurza (Brexit, volitve v ZDA) oziroma svobode. Nekateri jih celo primerjajo z avtoritarnimi režimi, saj želijo v celoti skenirati svoje uporabnike. Cilj je seveda profit. Seveda želijo države, politika in ekonomija prevzeti nazaj regulatorno vlogo. V letu 2022 bodo tako v EU regulatorne omejitve platform poskusili podati novi predlogi zakonodaje za digitalne storitve in zakona o digitalnih trgih. Verjetno bo potrebna tudi nova generacija zakonodaje o zasebnosti in podatkih, etični uporabi AI (umetne inteligence). Javni regulatorji morajo dobiti ustrezna kibernetska orodja, ki bi omogočala nadzor in opazovanje platform v realnem času. Nujno pa bi bilo tudi opolnomočenje civilne družbe in podatkovne znanstvene skupnosti za vpogled v algoritme platform. Poskusi omejevanja koncentracije monopolne moči tech velikanov in večje kibernetske konkurenčnosti bodo tako ena osrednjih tem v letu 2022 tako v Evropi kot ZDA.

 

Tehnološki velikani že prodirajo v vesolje. Ta postaja nov poligon političnega in ekonomskega tekmovanja, ki je slabo regulirano z javnim pravom - pravni Divji Zahod (2019 – OZN komite za vesolje sprejme 21 priporočil za dolgoročno vzdržnost vesolja). Vodja Evropske vesoljske agencije je že opozoril evropske voditelje, da Elonu Musku ne smejo dovoliti, da sam oblikuje pravila nove vesoljske ekonomije, v kateri naj bi dominiral (ena sama oseba bi lahko nadzorovala več kot polovico aktivnih svetovnih satelitov). Pripravljenost EU, da Muskovemu SpaceX pomaga vzpostaviti Starlinkovo satelitsko internetno storitev, bi namreč ogrozila potencial evropskih podjetij pri milijardni komercializaciji vesolja. Komercializacija vesolja in multilateralna vzpostavitev pravil njegove uporabe sta torej trend, s katerim se bo morala EU intenzivneje ukvarjati v 2022. 

 

 

Družba ali neenakost

 

Leto 2021 je bilo leto družbene jeze, nasilja, protestov in bipolarne razdeljenosti. To ni nov družbeni pojav, fenomen pa je pojav nasilja v zrelih demokracijah. Pojav predstavlja neuspeh demokratičnega političnega sistema (pravila, procedure, institucije), da socialne tenzije rešuje na osnovi vrednot zaupanja, dialoga in konsenza skozi uveljavljene institucije (ravnovesje moči, omejitev moči, vladavina prava, osnovne človekove pravice). Rastoče nezadovoljstvo z demokratičnim sistemom se je odrazilo v jezi in nasilju ter bipolarni razdelitvi družbe v uveljavljenih, modelnih  demokracijah, kot so ZDA in Velika Britanija. Populistično nasilje ni bilo umerjeno le proti neki odločitvi, politiki ali osebi, temveč proti obstoječemu političnem sistemu kot takemu.

 

Pojav postaja univerzalen. Strukturni vzrok kaže, da so avtoritarni režimi pokazali, da lahko tržni sistem cveti tudi v globalizaciji in v okviru nedemokratične politične kontrole. Trg lahko uspeva brez demokracije, obratno ne. Demokracija v okviru nacionalne države sama ne more nadzorovati negativnosti globalizacijskih tržnih sil. Covid kriza je še povečala družbene in ekonomske neenakosti. Nesposobnost nasloviti jih je rodila naraščajočo polarizacijo in frustracijo, kar je izpodrinilo politiko konsenza in tolerance. Zmerna politika je implodirala in nadomesti jo je radikalni govor in sovraštvo. Posredniška in reprezentativna politika je postala jalova in nadomestila so jo socialna omrežja. Posledice so znane. Leto 2022 ne izgleda boljše. Prav zato bo tema slovitega foruma v Davosu 2022 tema neenakosti, ki se s tehnološkim napredkom in negativnimi obrestmi širi in ogroža sam obstoj sistema.

 

 

Vzpon novih in starih imperijev

 

V multipolarnem svetu (ki postaja bipolaren) se moč premešča. Različne krizne točke, v katerih se križajo vitalni interesi velikih sil, služijo kot lakmusov papir tega premeščanja. Relativna moč ZDA upada. Rusija testira njeno moč v Ukrajini. Reakcije ZDA budno spremlja Kitajska, ki ima podobne interese s Tajvanom. Obe izzivata globalno moč in prestiž ZDA, ki želi združiti moč demokracij proti avtokracijam. Kitajska je ponovno rojeni imperij, Rusija upa na obnovo svojega. Obe sta državi z imperialno identiteto, ki jim narekuje povrnitev izgubljenih teritorijev. Kitajska naj bi do 2030 početverila svoj arzenal jedrskih konic in spremenila ravnotežje moči v Aziji. Gre za enega največjih geostrateških premikov v zgodovini.

 

Proti imperialni logiki ne more nastopiti noben razumen argument; ne suverenost držav (Ukrajina), ne človekove pravice (Hong Kong). EU v današnji formi ni igralec. To je pokazalo formiranje pacifiškega varnostnega pakta AUKUS in Evropi nenajavljeni ameriški umik iz Afganistana. Evropska varnost bo v mnogočem poslej odvisna od samih Evropejcev, ki pa ne zmorejo stabilizacije svojega vzhodnega, balkanskega in mediteranskega sosedstva, ki postaja morje turško-ruske dominacije. Del evropske varnosti je tudi novi globalni mehanizem – 300 milijard evrov vreden EU Global Gateway, ki naj bi tekmoval s kitajsko Svileno potjo.

 

Leto 2022 bo intenzivno v tehtanju moči velikih. In polno negotovosti.

 

 

EU: Francosko-nemški motor

 

Od notranjega evropskega razvoja in obvladovanja pandemije v 2022 bo odvisen pomen Evropske unije v svetu. Tudi od rešitve nesoglasij med zahodnim EU jedrom in vzhodno suverenistično periferijo. Predvsem na področju vladavine prava po definiciji Sodišča Evropske unije.

 

Leto 2022 bo zaznamovalo francosko predsedstvo EU, še bolj pa francoske volitve, ki lahko bistveno vplivajo na evropsko prihodnost. Imigracija bo top volilna tema, zanimiv pa je tudi Macronov predlog vseevropskega projekta o zgodovinskem revizionizmu. Skrbi sicer izjemno nizka podpora Francozov kakršnemukoli francoskemu evropskemu udejstvovanju, kar ni dobra popotnica Konferenci o prihodnosti Evrope, ki naj bi svoje delo zaključila v aprilu 2022. Tudi sicer v njej državljani EU premalo sodelujejo. Zanimivo bo kako bodo države članice implementirale sporočila državljanov.

 

Nemčija je že dobila novo, močno pro-evropsko vlado. Italija je po zaslugi mednarodno podprtega, EU naklonjenega ter za nujne reforme zadolženega predsednika vlade Draghija postala ne le država leta 2021 temveč, skoraj enakopravna članica vodilnega evropskega triumvirata. S Kvirinalskim sporazumom je zgladila spore s Francijo, a pretirano bi bilo trditi, da bo EU enakopravno vodila z Nemčijo in Francijo. Še posebej če bi se Draghi preselil v predsedniško palačo, česar mednarodni kapital ne želi. Ne zaupa italijanski politiki v umno porabo 253 milijard evrov iz evropskega sklada za obnovo in razvoj.

 

Nemško-francoski motor ostaja ključen. Poleg migracij, reforme schengenskega sistema, ki ne deluje, in evropskega azilnega sistema bo v letu 2022 eno ključnih vprašanj sprememba pravil Pakta stabilnosti. Pritiskata zlasti Italija in Francija (zelene in infrastrukturne investicije), nasprotujejo pa severne "škrte" članice, ki jih skrbi pretirano povečanje javnih dolgov in proračunskih deficitov članic. Evropska strateška avtonomija in soglasje o strateških ciljih v Strateškem kompasu bosta ključni varnostni temi EU v letu 2022. Vključno z razvojem trde moči. Pri tem bodo na mizi predlogi za spremembo odločanja na področju zunanje in fiskalne politike od soglasja k večini. Konsenz bo težek. A tudi majhnim državam mora biti v interesu učinkovito delujoča EU, sicer bo razvoj tekel v smer diferencirane integracije ali t.i. Evrope več hitrosti. Urediti bo potrebno tudi spoštovanje sporazuma o izhodu Britanije iz EU. Širitev EU, nad katero trenutno kljub deklaracijam ni nobenega navdušenja, bo lahko, če bo, tema postala šele po francoskih volitvah.

 

Ob trideseti obletnici državnega priznanja in navezave diplomatskih odnosov z našo največjo sosedo, ki ju obeležujemo v januarju, razvoj slovensko-italijanskih odnosov v letu 2022 ostaja predvidljiv – z nekaj izjemami v pravo smer po trasi, kot je bila začrtana 2010. 

 

Srečno, predvsem pa zdravo novo leto vam želim!

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek izraža izključno osebno mnenje avtorja in v ničemer ne odraža mnenje stališč ali uradnih informacij Ministrstva za zunanje zadeve, kjer je Mirošič zaposlen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.753
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.490
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.553
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.062
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.495
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.435
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.323
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 572
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 477
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335