Komentar

Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal

Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je enako produkcija. Lahko imaš v provinci solidno dramsko gledališče ali celo balet, ne moreš pa imeti resne opere, ker nima za seboj upoštevanja vredne produkcije.

01.01.2022 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   EPK   Novi Sad   opera   libreto   Dragan Živadinov   oblast   ideologija   Zeniteum   Mileva Marić Einstein   Milutin Milanković

Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2022 se je začela na danšnji dan. Njen nosilec pa je mesto Novi Sad. 

 

Pri komentiranju poznamo dve nasprotni si poziciji: na eni strani avtor komentarja reagira na aktualno dogodkovnost, po drugi pa želi pojasniti svoje globinske tokove, ki ga določajo. Seveda obstaja še cela vrsta vmesnih stanj. Kaj je potrebno v operi odpeti in kaj izreči?

 

Pred časom sem napisal libreto z naslovom Zeniteum, ki ga v teh dneh uprizarjam kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture (EPK). Osrednja protagonista libreta sta matematičarka Mileva Marić Einstein in astronom klimatolog Milutin Milanković. V glasbeno scenskem smislu opera pomeni - soglasje - med vsemi enkovrednimi elementi, ki jo sestavljajo. Predvsem je - soglasje - med besedo in glasbo. Opero uprizarjam v njenem etimološkem smislu kot "delo" oziroma "veliko delo" prek modernistične izkušnje "neme opere". Globinsko sem povezan s temo komentarja, res pa je, da bom lahko zaobsegel le tisočinko operno-libretistične problematike, ki se poraja v vmesnem prostoru med odrom in avditorijem.

 

Beseda tedna: libreto, pomanjševalnica za knjigo - knjižica, dramsko delo kot besedni del v operi ali oratoriju. Kaj je pri tem potrebno odpeti in kaj je pri tem potrebno povedati v razponu med metjejskim in ontološkim?

 

Naš avditorij bo imel deset tisoč gledalcev in več. Dobesedno. Vem, da se to sliši v času virusne stvarnosti nestvarno, a to vedno bolj postaja dejstvo. Postaja dobesedno vidno. Evropska prestolnica kulture (EPK) je predvsem umetniška manifestacija šele posledično kulturna. Vsako leto se EPK, od leta 1985 naprej, seli iz enega v drugo evropsko mesto, v katerem se prepletajo umetniški in kulturni vzorci. Opera je edini umetniški medij, ki je nastal v določenem zgodovinskem trenutku in tudi izdihnil. Poznamo datum rojstva opere in njene smrti. Pri nobeni drugi umetniški zvrsti tega fenomena ni. Opera danes živi svoje posmrtno življenje v umetniški zvrsti "združeno umetniško delo".

 

Opera v svojem "posmrtnem življenju" patetično manifestira pozicijo moči, čeprav jo je objektivno že zdavnaj zgubila. Besedo objektivno sem danes prvič zapisal, odkar javno komentiram umetnost. Z vso zavestjo. Pri tem se ne oziram po svojih osebnih nagnjenih, temveč po dejstvih. Datum njene smrti je 27. januar 1901.        

 

Mimogrede: svoje prve komentarje sem začel objavljati pred dvajsetimi leti v zagrebškem tedniku Globus.

 

Opera je zagotovo ena najbolj ekscesnih zvrsti umetnosti, ki jo preveva moč na vseh ravneh. V glasbenem in ideološkem smislu pomeni - soglasje - med notranjo strukturo umetnine in zunanjim svetom, ta moment imenujemo "operni kompromis". Oblikuje se v trenutku, ko se središče vladanja premakne iz operne hiše na radio in kmalu zatem na televizijo, ko postane operna hiša odveč, ko začnemo opero poslušati na radiu in drugih medijih.

 

 

Prvi interval, metje

 

Naj vas spomnim na nekaj najbolj značilnih mest operne umetnosti. Ludwig van Beethoven je s svojo edino opero Fidelio zapel glorijo ljubezni in svobodi, v resnici pa je prek pripovedne podstrukture opeval revolucijo in z njo - upanje! Vedno, ko preberem besedo revolucija, si jo ravno zaradi Beethovna in njegovega grand finala v Fideliu prevedem v besedo - upanje. Vsaka revolucija ni čisto nič drugega kot upanje. Tudi zato vsaka revolucija vsebuje monumentalen poetski potencial. Wolfgang Amadeus Mozart je s svojo opero buffo Don Juan, kaznovani razuzdanec, razbijal plenilsko aristokracijo. Mozartova navidezna lahkotnost je delovala totalno subverzivno na politično stvarnost imperija, katerega del smo bili tudi mi. Richard Wagner pa je svoje operne strukture usmerjal v avditorij kot antikapitalistične izstrelke. Manifestiral je utopične ideale. Seveda v svetu mitskih pokrajin. Predvsem antisemitističnih. Opera se vzpostavi v pozni renesansi, njen razvoj pa traja vse do njene smrti na začetku dvajsetega stoletja. 

 

V svojih prvih razvojnih dneh je operna glasba podpirala besedilo, ki je glorificiralo koncept vladarja. Ta pa je med tem sedel v svoji loži in se naslajal ob leporečju libreta, ki je na odru utemljevalo njegov smisel. Zdelo se je, da je vse namenjeno njemu in njegovim. Glasba je besede samo krasila. Opera je čutna senzacija ideologije, je njen transcendentalni ideal. V minulih stoletjih so bili libretisti zelo blizu oblastnikom oziroma moči. Libretisti so bili tisti, ki so ponavadi oblasti predlagali skladatelja, ki naj bi opeval njihov pomen.

 

 

Drugi interval, estetska ontologija

 

V drugen intervalu so besede podpirale glasbo, glasba pa se je vedno bolj emancipirala v odnosu do besed. Opera mora vsebovati inteligentno presojo o človekovi pozociji, ki jo narekuje življenje, je o operi zapisal Hegel! In nadaljeval: Biti mora veliko več kot samo zabava. Besedilo opere mora biti še vedno dovolj modro, vsekakor pa ne preveč zahtevno, da se lahko vključi v melodično spevnost opere. Predvsem takšno, da ne bi skladatelj v svojem zanosu zakril bistva. Glasba je postala nosilec doživljanja bistva. Prelivala se je v besede. Postala je politika razsvetljenstva.

 

Država se pojavlja v operah na različne, včasih presentljive načine. Samo pomislite na Madame Butterfly. Vladarji v vseh časih tudi komunističnih so oboževali soprane, operne dive, v dobesednem in prenesenem smislu. Koncept operne dive je nosil v sebi zametek poznejših zvezd in super zvezd.

 

Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je enako produkcija. Lahko imaš v provinci solidno dramsko gledališče, ali celo balet, ne moreš pa imeti resne opere, ker nima za seboj upoštevanja vredne produkcije. Balet je le delček opere, je del kičaste arkadije. Tako to je. Poglejmo primer: francoska opera kot glasbeno gledališče je doživela svoj višek v času Sončnega kralja Ludvika XIV.. Skladatelj, ki ga na poseben način obožujem, Jean Baptiste Lully, je bil vpet v orbito Sončnega kralja, bil je eden tistih, ki so vzpostavil francoski baročni glasbeni stil. Lully je dober preimer skladatelja za opazovanje odnosa med "opero-oblastjo" in umetnostjo. Zanj je vesolje logično in harmonično urejeno, v tem smislu je zanj kralj utemeljeno logično postavljen v središče vesolja. Kralj je večen vsaj toliko kot sonce. Poslušajte opero Miserere Mei Deus in vse se vam bo v hipu razjasnilo. Opera je enako ideologija. Danes ideologijo največkrat razumemo kot skupek napačnih in izkrivljenih prepričanj.

 

 

Tretji interval, opera v svojem posmrtnem življenju

 

Vsi elementi umetnine postanejo enakovredni nosilci vpetosti v zvočno sliko "neme opere" kot združenega umetniškega dela. Predvsem je opera v posmrtnem življenju umetniški koncept, ki neposredno izraža idejo umetnosti same. Če že hočete omikano državo, ki se ne vmešava v stvari umetnosti. V tem smislu ni moje poslanstvo kot libretista v predstavi Zeniteum poveličevanje naroda ali države, temveč glorifikacija protagonistov. Vidne humanistične koordinate libreta Zeniteum. To so Mileva Marić Einstein in Milutin Milanković (znanost) ter Ljubomir Micić in Dragiša Brašovan (umetnost). Konceptualizacija predstave temelji na njihovih znanstvenih in umetniških dosežkih med obema vojnama v Srbiji.

 

Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2022 se je začela na današnji dan. Njen nosilec pa je mesto Novi Sad.

 

Srečno 2022!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133