Komentar

Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal

Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je enako produkcija. Lahko imaš v provinci solidno dramsko gledališče ali celo balet, ne moreš pa imeti resne opere, ker nima za seboj upoštevanja vredne produkcije.

01.01.2022 22:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   EPK   Novi Sad   opera   libreto   Dragan Živadinov   oblast   ideologija   Zeniteum   Mileva Marić Einstein   Milutin Milanković

Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2022 se je začela na danšnji dan. Njen nosilec pa je mesto Novi Sad. 

 

Pri komentiranju poznamo dve nasprotni si poziciji: na eni strani avtor komentarja reagira na aktualno dogodkovnost, po drugi pa želi pojasniti svoje globinske tokove, ki ga določajo. Seveda obstaja še cela vrsta vmesnih stanj. Kaj je potrebno v operi odpeti in kaj izreči?

 

Pred časom sem napisal libreto z naslovom Zeniteum, ki ga v teh dneh uprizarjam kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture (EPK). Osrednja protagonista libreta sta matematičarka Mileva Marić Einstein in astronom klimatolog Milutin Milanković. V glasbeno scenskem smislu opera pomeni - soglasje - med vsemi enkovrednimi elementi, ki jo sestavljajo. Predvsem je - soglasje - med besedo in glasbo. Opero uprizarjam v njenem etimološkem smislu kot "delo" oziroma "veliko delo" prek modernistične izkušnje "neme opere". Globinsko sem povezan s temo komentarja, res pa je, da bom lahko zaobsegel le tisočinko operno-libretistične problematike, ki se poraja v vmesnem prostoru med odrom in avditorijem.

 

Beseda tedna: libreto, pomanjševalnica za knjigo - knjižica, dramsko delo kot besedni del v operi ali oratoriju. Kaj je pri tem potrebno odpeti in kaj je pri tem potrebno povedati v razponu med metjejskim in ontološkim?

 

Naš avditorij bo imel deset tisoč gledalcev in več. Dobesedno. Vem, da se to sliši v času virusne stvarnosti nestvarno, a to vedno bolj postaja dejstvo. Postaja dobesedno vidno. Evropska prestolnica kulture (EPK) je predvsem umetniška manifestacija šele posledično kulturna. Vsako leto se EPK, od leta 1985 naprej, seli iz enega v drugo evropsko mesto, v katerem se prepletajo umetniški in kulturni vzorci. Opera je edini umetniški medij, ki je nastal v določenem zgodovinskem trenutku in tudi izdihnil. Poznamo datum rojstva opere in njene smrti. Pri nobeni drugi umetniški zvrsti tega fenomena ni. Opera danes živi svoje posmrtno življenje v umetniški zvrsti "združeno umetniško delo".

 

Opera v svojem "posmrtnem življenju" patetično manifestira pozicijo moči, čeprav jo je objektivno že zdavnaj zgubila. Besedo objektivno sem danes prvič zapisal, odkar javno komentiram umetnost. Z vso zavestjo. Pri tem se ne oziram po svojih osebnih nagnjenih, temveč po dejstvih. Datum njene smrti je 27. januar 1901.        

 

Mimogrede: svoje prve komentarje sem začel objavljati pred dvajsetimi leti v zagrebškem tedniku Globus.

 

Opera je zagotovo ena najbolj ekscesnih zvrsti umetnosti, ki jo preveva moč na vseh ravneh. V glasbenem in ideološkem smislu pomeni - soglasje - med notranjo strukturo umetnine in zunanjim svetom, ta moment imenujemo "operni kompromis". Oblikuje se v trenutku, ko se središče vladanja premakne iz operne hiše na radio in kmalu zatem na televizijo, ko postane operna hiša odveč, ko začnemo opero poslušati na radiu in drugih medijih.

 

 

Prvi interval, metje

 

Naj vas spomnim na nekaj najbolj značilnih mest operne umetnosti. Ludwig van Beethoven je s svojo edino opero Fidelio zapel glorijo ljubezni in svobodi, v resnici pa je prek pripovedne podstrukture opeval revolucijo in z njo - upanje! Vedno, ko preberem besedo revolucija, si jo ravno zaradi Beethovna in njegovega grand finala v Fideliu prevedem v besedo - upanje. Vsaka revolucija ni čisto nič drugega kot upanje. Tudi zato vsaka revolucija vsebuje monumentalen poetski potencial. Wolfgang Amadeus Mozart je s svojo opero buffo Don Juan, kaznovani razuzdanec, razbijal plenilsko aristokracijo. Mozartova navidezna lahkotnost je delovala totalno subverzivno na politično stvarnost imperija, katerega del smo bili tudi mi. Richard Wagner pa je svoje operne strukture usmerjal v avditorij kot antikapitalistične izstrelke. Manifestiral je utopične ideale. Seveda v svetu mitskih pokrajin. Predvsem antisemitističnih. Opera se vzpostavi v pozni renesansi, njen razvoj pa traja vse do njene smrti na začetku dvajsetega stoletja. 

 

V svojih prvih razvojnih dneh je operna glasba podpirala besedilo, ki je glorificiralo koncept vladarja. Ta pa je med tem sedel v svoji loži in se naslajal ob leporečju libreta, ki je na odru utemljevalo njegov smisel. Zdelo se je, da je vse namenjeno njemu in njegovim. Glasba je besede samo krasila. Opera je čutna senzacija ideologije, je njen transcendentalni ideal. V minulih stoletjih so bili libretisti zelo blizu oblastnikom oziroma moči. Libretisti so bili tisti, ki so ponavadi oblasti predlagali skladatelja, ki naj bi opeval njihov pomen.

 

 

Drugi interval, estetska ontologija

 

V drugen intervalu so besede podpirale glasbo, glasba pa se je vedno bolj emancipirala v odnosu do besed. Opera mora vsebovati inteligentno presojo o človekovi pozociji, ki jo narekuje življenje, je o operi zapisal Hegel! In nadaljeval: Biti mora veliko več kot samo zabava. Besedilo opere mora biti še vedno dovolj modro, vsekakor pa ne preveč zahtevno, da se lahko vključi v melodično spevnost opere. Predvsem takšno, da ne bi skladatelj v svojem zanosu zakril bistva. Glasba je postala nosilec doživljanja bistva. Prelivala se je v besede. Postala je politika razsvetljenstva.

 

Država se pojavlja v operah na različne, včasih presentljive načine. Samo pomislite na Madame Butterfly. Vladarji v vseh časih tudi komunističnih so oboževali soprane, operne dive, v dobesednem in prenesenem smislu. Koncept operne dive je nosil v sebi zametek poznejših zvezd in super zvezd.

 

Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je enako produkcija. Lahko imaš v provinci solidno dramsko gledališče, ali celo balet, ne moreš pa imeti resne opere, ker nima za seboj upoštevanja vredne produkcije. Balet je le delček opere, je del kičaste arkadije. Tako to je. Poglejmo primer: francoska opera kot glasbeno gledališče je doživela svoj višek v času Sončnega kralja Ludvika XIV.. Skladatelj, ki ga na poseben način obožujem, Jean Baptiste Lully, je bil vpet v orbito Sončnega kralja, bil je eden tistih, ki so vzpostavil francoski baročni glasbeni stil. Lully je dober preimer skladatelja za opazovanje odnosa med "opero-oblastjo" in umetnostjo. Zanj je vesolje logično in harmonično urejeno, v tem smislu je zanj kralj utemeljeno logično postavljen v središče vesolja. Kralj je večen vsaj toliko kot sonce. Poslušajte opero Miserere Mei Deus in vse se vam bo v hipu razjasnilo. Opera je enako ideologija. Danes ideologijo največkrat razumemo kot skupek napačnih in izkrivljenih prepričanj.

 

 

Tretji interval, opera v svojem posmrtnem življenju

 

Vsi elementi umetnine postanejo enakovredni nosilci vpetosti v zvočno sliko "neme opere" kot združenega umetniškega dela. Predvsem je opera v posmrtnem življenju umetniški koncept, ki neposredno izraža idejo umetnosti same. Če že hočete omikano državo, ki se ne vmešava v stvari umetnosti. V tem smislu ni moje poslanstvo kot libretista v predstavi Zeniteum poveličevanje naroda ali države, temveč glorifikacija protagonistov. Vidne humanistične koordinate libreta Zeniteum. To so Mileva Marić Einstein in Milutin Milanković (znanost) ter Ljubomir Micić in Dragiša Brašovan (umetnost). Konceptualizacija predstave temelji na njihovih znanstvenih in umetniških dosežkih med obema vojnama v Srbiji.

 

Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2022 se je začela na današnji dan. Njen nosilec pa je mesto Novi Sad.

 

Srečno 2022!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.753
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.490
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.553
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.062
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.495
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.435
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.323
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 572
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 477
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335