Komentar
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi bila takrat to iskrena zapoved, bi to najprej zastavili v naši novi ustavi, vendar ni bilo tako. Trop ustavnih pravnikov, ki so poznali vse ustave v demokratičnih državah, je pripravil povsem drugačno ustavo, ki nas vedno bolj odmika od takratnih napovedi.
05.01.2022 22:45
Piše:
Janez Černač
Ključne besede:
Slovenija
Švica
razvoj
ustava
ministri
Vito Turk
Janez Černač
Fotomontaža: portal+
Švicarska vlada ima sedem ministrov, slovenska jih ima osemnajst.
Po skoraj tridesetletnih izkušnjah s sedanjo ustavo je čas za razmislek za njeno prenovo. Pot za spremembe bo težka, ker bodo spremembam nasprotovale stranke, ki obvladujejo naš parlament, ki edini lahko spremembe sprejme in tudi uveljavi. Pobud za spremembo ustave je bilo že kar nekaj. Zanimivo je povzeti švicarski sistem vodenja države in ga primerjati z našim:
1. Švicarska vlada ima sedem ministrov, naša pa jih ima osemnajst.
2. V švicarski vladi sodeluje vedno pet strank, ki so dobile na volitvah največ glasov. Našo vlado sestavi vodja stranke, ki je na zadnjih volitvah zmagala, vanjo pa povabi še dve ali tri sorodne stranke, da ima taka "koalicija" v parlamentu zagotovljenih vsaj pol glasov. Ostale stranke (s slabo polovico poslanskih glasov) so vlogi opozicije in tem ustreza, da vlada slabo dela, kar se seveda odraža v njihovem ravnanju.
3. V Švici vodi vlado eden od ministrov, vendar traja njegov mandat le eno leto. Namesto sebe zato predlagajo za ministre primerno usposobljene osebe in Švico tako vodijo tehnične vlade, ki jih politično nadzira parlament. Naši vladi predseduje vodja zmagovalne stranke iz zadnjih volitev, ki pa za opravljanje tega zahtevnega dela praviloma nima potrebnega znanja in podobno velja za vodje ostalih koalicijskih strank, ki so tudi praviloma člani vlade.
Ob tem je primerno primerjati med obema državama še površino in število prebivalcev: Švica ima 41.294 km2 površine in 8,6 milijona prebivalcev, Slovenija ima 20.255 km2 površine in 2,1 milijona prebivalcev. Akademik Vito Turk je nekoč zapisal:
"Naša država bo zaradi slabega vodenja razvojno še zaostajala, dokler dobro mislečim volivcem ne bo uspelo politikov prepričati, da je potrebno opustiti sistem, ob katerem je volja ljudstva moteč faktor pri izvajanju projektov lobističnih krogov."
Mag. Janez Černač je upokojeni gozdar, lovec, fotograf in pisatelj.