Razkrivamo

Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi

V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva dni sledili pogovori med Rusijo in zvezo NATO v okviru Sveta NATO-Rusija. Z njimi naj bi zmanjšali oziroma odpravili napetosti v zvezi z Ukrajino, ki jih je več ali manj ustvarila Rusija sama, vendar vso krivdo za to, da Evropi grozi nov vojaški spopad, pripisuje Zahodu. Pogovore, ki jih je Rusija sicer izsilila z masovnim kopičenjem svojih čet ob meji z Ukrajino, preizkušanjem supersoničnih izstrelkov ter neresnicami, velja vendarle pozdraviti.

09.01.2022 23:01
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ženeva   Rusija   ZDA   NATO   Putin   Nemčija   širitev   Francija   Ukrajina   Gorbačov   Slovenija   Balkan

Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

Diplomaciji je potrebno dati priložnost. Vendar morajo biti pogovori multilateralni in vanje je potrebno obvezno pritegniti tudi Ukrajino, saj gre za njeno usodo, čeprav bo Rusija ravno to želela preprečiti. Iz pogovorov skuša izločiti kot nepomembno tudi Evropsko unijo. ZDA tega ne bi smele sprejeti. Se pa bo z zadevo od 13. januarja dalje formalno ukvarjala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kar je pozitivno in prav, saj je bila ustanovljena ravno z namenom, da rešuje tovrstne varnostne zaplete na evropskih tleh. Namen Rusije v pogovorih pa še zdaleč ni le rešiti "ukrajinsko zadevo", ampak se dokopati do vrste koncesij in sploh novega varnostnega okvira na evropskih tleh, ki bi bil bistveno drugačen od obstoječega (o njegovi vsebini več v nadaljevanju). Pri tem računa na notranja nesoglasja v Združenih državah Amerike in nesoglasja znotraj Zahoda (ekonomski interesi, pripravljenost na kompromis, bojazljivost, korupcija).

 

Odkar je na oblasti predsednik Putin, je glavni očitek Rusije Zahodu, da NATO s širitvijo proti vzhodu ogroža njeno varnost. Po besedah Putina je bil propad Sovjetske zveze "največja katastrofa 21. stoletja", ki jo Zahod vseskozi izkorišča; tudi tako, da ne spoštuje zaveze, dane ob koncu hladne vojne in ob združitvi Nemčije, namreč "da se Nato ne bo širil proti vzhodu niti za centimeter". Putin si je tako zadal za cilj v takšni ali drugačni obliki obnoviti Sovjetsko zvezo in doseči, da je Rusija v mednarodni skupnosti spet igralec ameriškega ranga. Zato mu je tudi toliko do pogovorov z ZDA v prvi vrsti.

 

 

"V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več."

 

Pred leti, ko sem bil stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO, sem osebno skušal priti do dna ruskemu očitku o prelomitvi obljube Zahoda oziroma Američanov. Februarja 2014 sem o svojih ugotovitvah zapisal [1]:

 

"Kakšnega pisnega dogovora o tem vsekakor ni bilo. V času združevanja Nemčije je bilo o tem res nekaj govora. NATO naj ne bi nameščal svoje infrastrukture in sil na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije (NDR) … Rusija se zaradi širitve Nata danes ne bi smela razburjati. V enem od dokumentov OVSE (Deklaracija iz Astane), ki ga je 3.12.2010 tudi sama podpisala, je, jasno, omenjena neodtujljiva pravica vsake sodelujoče države, da si svobodno izbira (ali menja) varnostne aranžmaje, vključno z zavezniškimi sporazumi, ter da nobena država OVSE ne more imeti svoje interesne sfere." (O tem pravzaprav govori tudi sklepni dokument iz Helsinkov iz leta 1975).

 

In še:

 

"Seveda isto kot za NATO velja tudi za širitev Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, ki jo je ustanovila in kjer ima prvo besedo Rusija." (Naj tu še dodam, da sile te organizacije ravno te dni v Kazahstanu skušajo zatreti ljudsko vrenje).

 

 

Zadevo je v svojem intervjuju - in to ruskemu mediju [2] - nekaj mesecev kasneje leta 2014 dokončno razčistil kar prvi in zadnji predsednik Sovjetske zveze Gorbačov. Navajam ga v mojem neuradnem prevodu:

 

"O širitvi Nata takrat (čas združevanja Nemčije, op. B.C.)) sploh ni bilo govora in tega vprašanja se ni postavljalo. To trdim s polno odgovornostjo. Postavila ga ni niti ena vzhodnoevropska država in niti potem, ko je leta 1991 Varšavski pakt prenehal obstajati. Postavljali ga niso niti zahodni voditelji. Na našo pobudo pa je bilo govora o tem, da se po združitvi Nemčije vojaška struktura Nata ne bo širila in dodatne oborožene sile zavezništva ne bodo namestile na ozemlju takratne NDR. Izjava Bakerja, ki jo omenjate v vprašanju, da se Nato proti vzhodu ne bo širil niti za en inč, je bila izrečena v tem kontekstu. O tem sta govorila tudi Kohl in Genscher. Vse, kar je bilo moč in potrebno storiti, da se ta politična zaveza utrdi, je bilo storjeno. In tudi spoštovano. Pogodba o dokončni ureditvi zadeve z Nemčijo določa, da ne bo prišlo do oblikovanja nobene nove vojaške strukture v vzhodnem delu države in nobene namestitve dodatnih vojakov ali nameščanja orožja za masovno uničevanje. Vsa ta leta se je to spoštovalo. Torej ne prikazujte Gorbačova in tedanjih sovjetskih oblasti, kot da jih je Zahod ovil okoli svojega prsta. Če je bilo kaj naivnosti, je bila kasneje, ko se je to vprašanje (širitve Nata) pojavilo. Rusija mu sprva ni nasprotovala. Do odločitve ZDA in zaveznikov, da se Nato širi na vzhod je prišlo leta 1993. Sam sem jo takoj označil kot veliko napako. Šlo je definitivno za kršitev duha izjav in zagotovil, ki smo jih bili deležni leta 1990 glede Nemčije."

 

Skratka, po besedah Gorbačova je zadeva malce drugačna, kot jo prikazuje in prikraja sedanji ruski predsednik Putin. Ko že govorimo o obljubah in zavezah, velja spomniti tudi na Memorandum iz Budimpešte iz leta 1994. Sklenile so ga ZDA, Velika Britanija, Rusija in Ukrajina. Zadnja se je  odpovedala jedrskemu orožju, prve tri pa so ji obljubile, da bodo spoštovale njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost ter se vzdržale uporabe ali grožnje uporabe sile (!).

 

Rusija se nanj očitno požvižga.

 

Skrbi za lastno varnost seveda ne gre odrekati nobeni državi in tudi Rusiji ne. Trditvam, da se čuti ogroženo, je potrebno prisluhniti in jim posvetiti vso pozornost. In kot rečeno, pogovori o tem so na mestu. Pri celi stvari pa je nerodno to, da je bila ravno najprej Sovjetska zveza in potem Rusija tista, ki ni zgolj ogrožala, ampak je celo napadla druge sosednje države. Poljaki, Balti, Finci, Romuni, Madžari bi o tem lahko veliko povedali.

 

 

"Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod."

 

Na koncu mojih dijaških let je leta 1968 Sovjetska zveza (skupaj z večino držav članic Varšavskega pakta, ki ga je ustanovila) posredovala v Češkoslovaški. Kot diplomat Slovenije pa sem doživel leta 2008 napad Rusije na Gruzijo in leta 2014 še na Ukrajino. Ne samo napad, ampak celo priključitev - formalno ali neformalno - delov ozemlja sosednjih držav.

 

Ob teh bridkih izkušnjah in nespoštovanju sklepnega dokumenta iz Helsinkov (prepoved spreminjanja meja v Evropi s silo) in Pariškega sporazuma, ki mu je sledil, ter ob prizadevanjih ruskega predsednika Putina, da se Rusija vrne v čevlje Sovjetske zveze, sta razumljiva zaskrbljenost in prizadevanje ruskih sosed, da okrepijo svojo varnost. Carl Bildt, nekdanji predsednik švedske vlade, je pred časom pravilno ugotovil, da ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

 

Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da so bili odpori zahodnoevropskih članic Nata (Francija, Nemčija) pri širitvi zavezništva zelo močni in dolgotrajni. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 je prav zaradi tega prišlo do zelo ponesrečene in škodljive odločitve, da se Ukrajino in Gruzijo ne vključi v akcijski načrt za članstvo (prvi korak na poti vključitve v zavezništvo), pa vendarle obljubi članstvo enkrat v nejasni prihodnosti. Na drugi strani so bili pritiski srednje- in vzhodnoevropskih držav res močni in neučakani. Hotele so se čim prej izviti iz spet vse bolj zadušljivega ruskega objema. V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več. Sosednjim državam, narodom se ne priznava pravica, da sami odločajo o svoji usodi, da pa imajo na drugi strani Rusi pravico, da vsi živijo v eni državi. Kam pripelje tovrstno razmišljanje, smo se lahko pred tremi desetletji prepričali v našem južnem sosedstvu.

 

Rusija od ZDA in Nata pričakuje ne le politično, ampak formalno mednarodno pravno zavezo, da se zavezništvo ne bo več širilo. Po nekaterih podatkih Moskva pričakuje tudi to, da se z ozemelj 14 držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997, odstrani vso Natovo infrastrukturo, pa tudi, da država nečlanica v ruskem sosedstvu vojaško ne sodeluje z zaveznicami. Rusija torej zahteva, da se ji v njeni bližnji in tudi ne tako bližnji soseščini - in očitno tudi na delu Balkana - jasno ponovno prizna vplivna, interesna sfera. Vrnili se naj bi v čase Brežnjeve teorije o omejeni suverenosti teh držav in ruskega neomejenega vpliva (in posredovanja) v regiji. Imeli bi opravka s prvo in drugorazrednimi državami. Skratka redefiniralo bi se varnostno sodelovanje v evroatlantskem območju oziroma spisal nov mednarodni red. Pravzaprav stari novi red, nekakšna nova Jalta.

 

Če so se leta 1945 o delitvi Evrope dogovorili Stalin, Churchill in Roosevelt, se naj bi danes o nečem podobnem Rusi in Američani. Zaradi takšnega razmišljanja je v vrstah članic Nata iz srednje in vzhodne Evrope (t.i. Bucharest 9) čutiti določeno nelagodnost in sumničavost. Čeprav v politiki nikoli ne gre reči nikoli in četudi Evropa oziroma Zahod v danem trenutku nista ravno zgled kakšne polne enotnosti, so časi vendarle drugačni in ruska pričakovanja nerealna. Soglasja v Natu (odločitve v zavezništvu se sprejemajo z njim) o tem ne bo oziroma ne more biti. Zaveznice se ne morejo odreči 10. členu Washingtonske pogodbe (ki govori o vabilu evropski državi v članstvo) in v tem pogledu Rusiji priznati pravico veta. Eno osnovnih načel severnoatlantskega zavezništva je, da so suverene države svobodne v izbiri geopolitične opredelitve. Tudi ameriški senat kakšnega takšnega mednarodnopravnega sporazuma, kot ga zahteva Putin, ne bo nikoli potrdil. Ni potrdil niti pariškega podnebnega sporazuma ali iranskega nuklearnega sporazuma.

 

 

"Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta."

 

Rusija je sicer v svojih prizadevanjih, da se v nameri oblikovanja večpolarnega sveta pogovarja predvsem z velikimi silami, v določeni meri uspela. Predpostavljam pa, da ji je jasno, da želenega v Evropi ne bo dosegla. Sprejetje pogovorov še ne pomeni privolitve v njene zahteve po podreditvi sosednjih držav. Neuspeli pogovori bi ji bili seveda lahko izgovor za nadaljnjo agresijo na Ukrajino. Njena nacionalna identiteta se (v glavnem zaradi ruske politike) dejansko vse bolj krepi in država se vse bolj odmika od Rusije. Demokratična in gospodarska uspešna Ukrajina (pa konec koncev tudi Belorusija ali Kazahstan) z višjim življenjskim standardom kot v Rusiji je seveda za Putina nočna mora. Koga v Rusiji bi še lahko navedla, da si Ukrajino vzame za vzgled! To pa za trdnost njegove oblasti ne bi bilo najbolje, kar ga sili k ukrepanju. Vendar bo moral kremeljski avtokrat istočasno tudi dobro preračunati, saj Zahod obljublja, da bo politična in ekonomska cena za nadaljnji vojaški poseg v Ukrajini velika. Ukrajina je tudi vojaško močnejša, kot je bila leta 2014, še vedno pa seveda ne more računati, da jo bodo ZDA oziroma Nato neposredno branili, kot bi branili članico zavezništva. Rusija jo tako na koncu lahko vendarle tudi okupira, vprašanje pa je, ali si jo lahko tudi podredi in obdrži. 

 

Možni, se pravi realni in vsekakor dobrodošli pa so dogovori o ukrepih za vzpostavitev, krepitev medsebojnega zaupanja, o nadzoru nad oborožitvijo, o odpovedi določeni oborožitvi vzdolž ruske zahodne meje in širše v Evropi itd. Kjer bosta morali ustrezne zaveze sprejeti in jih spoštovati tako ena kot druga stran. Zahod bi moral glede tega strniti vrste. Tovrstni sporazumi iz časov hladne vojne ali ob njenem koncu (Pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega, Pogodba o konvencionalnem orožju v Evropi, Pogodba o odprtih zračnih prostorih, Dunajski dokumenti) so večinoma prenehali veljati zaradi ruskega in v nekaterih primerih tudi ameriškega nespoštovanja in odpovedi. So pa nedvomno potrebni. Upoštevati je treba varnostne skrbi vseh. Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta. V primeru Ukrajine bo potrebno tudi razčistiti, ali še vztrajati pri posredovanju, pogovorih v okviru t.i. normandijskega formata (Francija, Nemčija, Rusija, Ukrajina) in dogovorih iz Minska, ki pa jih ne ukrajinska ne ruska stran ne uresničujeta. 

 

Jasno je tudi to, da vabila Ukrajini in Gruziji v Nato oziroma soglasja o njem še dolgo ne bo, če sploh kdaj bo. Rusija je torej svoje glede nečlanstva Ukrajine in Gruzije dejansko že dosegla z možnostjo nenehne destabilizacije teh dveh sosed kot tudi s svojimi plinskimi (ne)dobavami Evropi. Tih kompromis je v bistvu torej dosežen. In tudi rusko prebivalstvo si v veliki večini nove vojne ne želi …

 

________________

[1] Božo Cerar: Washingtonski zapiski, Modrijan, str. 83-84.

 

[2] Russia Behind the Headlines, 16.10.2014 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144