Razkrivamo

Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi

V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva dni sledili pogovori med Rusijo in zvezo NATO v okviru Sveta NATO-Rusija. Z njimi naj bi zmanjšali oziroma odpravili napetosti v zvezi z Ukrajino, ki jih je več ali manj ustvarila Rusija sama, vendar vso krivdo za to, da Evropi grozi nov vojaški spopad, pripisuje Zahodu. Pogovore, ki jih je Rusija sicer izsilila z masovnim kopičenjem svojih čet ob meji z Ukrajino, preizkušanjem supersoničnih izstrelkov ter neresnicami, velja vendarle pozdraviti.

09.01.2022 23:01
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ženeva   Rusija   ZDA   NATO   Putin   Nemčija   širitev   Francija   Ukrajina   Gorbačov   Slovenija   Balkan

Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

Diplomaciji je potrebno dati priložnost. Vendar morajo biti pogovori multilateralni in vanje je potrebno obvezno pritegniti tudi Ukrajino, saj gre za njeno usodo, čeprav bo Rusija ravno to želela preprečiti. Iz pogovorov skuša izločiti kot nepomembno tudi Evropsko unijo. ZDA tega ne bi smele sprejeti. Se pa bo z zadevo od 13. januarja dalje formalno ukvarjala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kar je pozitivno in prav, saj je bila ustanovljena ravno z namenom, da rešuje tovrstne varnostne zaplete na evropskih tleh. Namen Rusije v pogovorih pa še zdaleč ni le rešiti "ukrajinsko zadevo", ampak se dokopati do vrste koncesij in sploh novega varnostnega okvira na evropskih tleh, ki bi bil bistveno drugačen od obstoječega (o njegovi vsebini več v nadaljevanju). Pri tem računa na notranja nesoglasja v Združenih državah Amerike in nesoglasja znotraj Zahoda (ekonomski interesi, pripravljenost na kompromis, bojazljivost, korupcija).

 

Odkar je na oblasti predsednik Putin, je glavni očitek Rusije Zahodu, da NATO s širitvijo proti vzhodu ogroža njeno varnost. Po besedah Putina je bil propad Sovjetske zveze "največja katastrofa 21. stoletja", ki jo Zahod vseskozi izkorišča; tudi tako, da ne spoštuje zaveze, dane ob koncu hladne vojne in ob združitvi Nemčije, namreč "da se Nato ne bo širil proti vzhodu niti za centimeter". Putin si je tako zadal za cilj v takšni ali drugačni obliki obnoviti Sovjetsko zvezo in doseči, da je Rusija v mednarodni skupnosti spet igralec ameriškega ranga. Zato mu je tudi toliko do pogovorov z ZDA v prvi vrsti.

 

 

"V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več."

 

Pred leti, ko sem bil stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO, sem osebno skušal priti do dna ruskemu očitku o prelomitvi obljube Zahoda oziroma Američanov. Februarja 2014 sem o svojih ugotovitvah zapisal [1]:

 

"Kakšnega pisnega dogovora o tem vsekakor ni bilo. V času združevanja Nemčije je bilo o tem res nekaj govora. NATO naj ne bi nameščal svoje infrastrukture in sil na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije (NDR) … Rusija se zaradi širitve Nata danes ne bi smela razburjati. V enem od dokumentov OVSE (Deklaracija iz Astane), ki ga je 3.12.2010 tudi sama podpisala, je, jasno, omenjena neodtujljiva pravica vsake sodelujoče države, da si svobodno izbira (ali menja) varnostne aranžmaje, vključno z zavezniškimi sporazumi, ter da nobena država OVSE ne more imeti svoje interesne sfere." (O tem pravzaprav govori tudi sklepni dokument iz Helsinkov iz leta 1975).

 

In še:

 

"Seveda isto kot za NATO velja tudi za širitev Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, ki jo je ustanovila in kjer ima prvo besedo Rusija." (Naj tu še dodam, da sile te organizacije ravno te dni v Kazahstanu skušajo zatreti ljudsko vrenje).

 

 

Zadevo je v svojem intervjuju - in to ruskemu mediju [2] - nekaj mesecev kasneje leta 2014 dokončno razčistil kar prvi in zadnji predsednik Sovjetske zveze Gorbačov. Navajam ga v mojem neuradnem prevodu:

 

"O širitvi Nata takrat (čas združevanja Nemčije, op. B.C.)) sploh ni bilo govora in tega vprašanja se ni postavljalo. To trdim s polno odgovornostjo. Postavila ga ni niti ena vzhodnoevropska država in niti potem, ko je leta 1991 Varšavski pakt prenehal obstajati. Postavljali ga niso niti zahodni voditelji. Na našo pobudo pa je bilo govora o tem, da se po združitvi Nemčije vojaška struktura Nata ne bo širila in dodatne oborožene sile zavezništva ne bodo namestile na ozemlju takratne NDR. Izjava Bakerja, ki jo omenjate v vprašanju, da se Nato proti vzhodu ne bo širil niti za en inč, je bila izrečena v tem kontekstu. O tem sta govorila tudi Kohl in Genscher. Vse, kar je bilo moč in potrebno storiti, da se ta politična zaveza utrdi, je bilo storjeno. In tudi spoštovano. Pogodba o dokončni ureditvi zadeve z Nemčijo določa, da ne bo prišlo do oblikovanja nobene nove vojaške strukture v vzhodnem delu države in nobene namestitve dodatnih vojakov ali nameščanja orožja za masovno uničevanje. Vsa ta leta se je to spoštovalo. Torej ne prikazujte Gorbačova in tedanjih sovjetskih oblasti, kot da jih je Zahod ovil okoli svojega prsta. Če je bilo kaj naivnosti, je bila kasneje, ko se je to vprašanje (širitve Nata) pojavilo. Rusija mu sprva ni nasprotovala. Do odločitve ZDA in zaveznikov, da se Nato širi na vzhod je prišlo leta 1993. Sam sem jo takoj označil kot veliko napako. Šlo je definitivno za kršitev duha izjav in zagotovil, ki smo jih bili deležni leta 1990 glede Nemčije."

 

Skratka, po besedah Gorbačova je zadeva malce drugačna, kot jo prikazuje in prikraja sedanji ruski predsednik Putin. Ko že govorimo o obljubah in zavezah, velja spomniti tudi na Memorandum iz Budimpešte iz leta 1994. Sklenile so ga ZDA, Velika Britanija, Rusija in Ukrajina. Zadnja se je  odpovedala jedrskemu orožju, prve tri pa so ji obljubile, da bodo spoštovale njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost ter se vzdržale uporabe ali grožnje uporabe sile (!).

 

Rusija se nanj očitno požvižga.

 

Skrbi za lastno varnost seveda ne gre odrekati nobeni državi in tudi Rusiji ne. Trditvam, da se čuti ogroženo, je potrebno prisluhniti in jim posvetiti vso pozornost. In kot rečeno, pogovori o tem so na mestu. Pri celi stvari pa je nerodno to, da je bila ravno najprej Sovjetska zveza in potem Rusija tista, ki ni zgolj ogrožala, ampak je celo napadla druge sosednje države. Poljaki, Balti, Finci, Romuni, Madžari bi o tem lahko veliko povedali.

 

 

"Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod."

 

Na koncu mojih dijaških let je leta 1968 Sovjetska zveza (skupaj z večino držav članic Varšavskega pakta, ki ga je ustanovila) posredovala v Češkoslovaški. Kot diplomat Slovenije pa sem doživel leta 2008 napad Rusije na Gruzijo in leta 2014 še na Ukrajino. Ne samo napad, ampak celo priključitev - formalno ali neformalno - delov ozemlja sosednjih držav.

 

Ob teh bridkih izkušnjah in nespoštovanju sklepnega dokumenta iz Helsinkov (prepoved spreminjanja meja v Evropi s silo) in Pariškega sporazuma, ki mu je sledil, ter ob prizadevanjih ruskega predsednika Putina, da se Rusija vrne v čevlje Sovjetske zveze, sta razumljiva zaskrbljenost in prizadevanje ruskih sosed, da okrepijo svojo varnost. Carl Bildt, nekdanji predsednik švedske vlade, je pred časom pravilno ugotovil, da ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

 

Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da so bili odpori zahodnoevropskih članic Nata (Francija, Nemčija) pri širitvi zavezništva zelo močni in dolgotrajni. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 je prav zaradi tega prišlo do zelo ponesrečene in škodljive odločitve, da se Ukrajino in Gruzijo ne vključi v akcijski načrt za članstvo (prvi korak na poti vključitve v zavezništvo), pa vendarle obljubi članstvo enkrat v nejasni prihodnosti. Na drugi strani so bili pritiski srednje- in vzhodnoevropskih držav res močni in neučakani. Hotele so se čim prej izviti iz spet vse bolj zadušljivega ruskega objema. V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več. Sosednjim državam, narodom se ne priznava pravica, da sami odločajo o svoji usodi, da pa imajo na drugi strani Rusi pravico, da vsi živijo v eni državi. Kam pripelje tovrstno razmišljanje, smo se lahko pred tremi desetletji prepričali v našem južnem sosedstvu.

 

Rusija od ZDA in Nata pričakuje ne le politično, ampak formalno mednarodno pravno zavezo, da se zavezništvo ne bo več širilo. Po nekaterih podatkih Moskva pričakuje tudi to, da se z ozemelj 14 držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997, odstrani vso Natovo infrastrukturo, pa tudi, da država nečlanica v ruskem sosedstvu vojaško ne sodeluje z zaveznicami. Rusija torej zahteva, da se ji v njeni bližnji in tudi ne tako bližnji soseščini - in očitno tudi na delu Balkana - jasno ponovno prizna vplivna, interesna sfera. Vrnili se naj bi v čase Brežnjeve teorije o omejeni suverenosti teh držav in ruskega neomejenega vpliva (in posredovanja) v regiji. Imeli bi opravka s prvo in drugorazrednimi državami. Skratka redefiniralo bi se varnostno sodelovanje v evroatlantskem območju oziroma spisal nov mednarodni red. Pravzaprav stari novi red, nekakšna nova Jalta.

 

Če so se leta 1945 o delitvi Evrope dogovorili Stalin, Churchill in Roosevelt, se naj bi danes o nečem podobnem Rusi in Američani. Zaradi takšnega razmišljanja je v vrstah članic Nata iz srednje in vzhodne Evrope (t.i. Bucharest 9) čutiti določeno nelagodnost in sumničavost. Čeprav v politiki nikoli ne gre reči nikoli in četudi Evropa oziroma Zahod v danem trenutku nista ravno zgled kakšne polne enotnosti, so časi vendarle drugačni in ruska pričakovanja nerealna. Soglasja v Natu (odločitve v zavezništvu se sprejemajo z njim) o tem ne bo oziroma ne more biti. Zaveznice se ne morejo odreči 10. členu Washingtonske pogodbe (ki govori o vabilu evropski državi v članstvo) in v tem pogledu Rusiji priznati pravico veta. Eno osnovnih načel severnoatlantskega zavezništva je, da so suverene države svobodne v izbiri geopolitične opredelitve. Tudi ameriški senat kakšnega takšnega mednarodnopravnega sporazuma, kot ga zahteva Putin, ne bo nikoli potrdil. Ni potrdil niti pariškega podnebnega sporazuma ali iranskega nuklearnega sporazuma.

 

 

"Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta."

 

Rusija je sicer v svojih prizadevanjih, da se v nameri oblikovanja večpolarnega sveta pogovarja predvsem z velikimi silami, v določeni meri uspela. Predpostavljam pa, da ji je jasno, da želenega v Evropi ne bo dosegla. Sprejetje pogovorov še ne pomeni privolitve v njene zahteve po podreditvi sosednjih držav. Neuspeli pogovori bi ji bili seveda lahko izgovor za nadaljnjo agresijo na Ukrajino. Njena nacionalna identiteta se (v glavnem zaradi ruske politike) dejansko vse bolj krepi in država se vse bolj odmika od Rusije. Demokratična in gospodarska uspešna Ukrajina (pa konec koncev tudi Belorusija ali Kazahstan) z višjim življenjskim standardom kot v Rusiji je seveda za Putina nočna mora. Koga v Rusiji bi še lahko navedla, da si Ukrajino vzame za vzgled! To pa za trdnost njegove oblasti ne bi bilo najbolje, kar ga sili k ukrepanju. Vendar bo moral kremeljski avtokrat istočasno tudi dobro preračunati, saj Zahod obljublja, da bo politična in ekonomska cena za nadaljnji vojaški poseg v Ukrajini velika. Ukrajina je tudi vojaško močnejša, kot je bila leta 2014, še vedno pa seveda ne more računati, da jo bodo ZDA oziroma Nato neposredno branili, kot bi branili članico zavezništva. Rusija jo tako na koncu lahko vendarle tudi okupira, vprašanje pa je, ali si jo lahko tudi podredi in obdrži. 

 

Možni, se pravi realni in vsekakor dobrodošli pa so dogovori o ukrepih za vzpostavitev, krepitev medsebojnega zaupanja, o nadzoru nad oborožitvijo, o odpovedi določeni oborožitvi vzdolž ruske zahodne meje in širše v Evropi itd. Kjer bosta morali ustrezne zaveze sprejeti in jih spoštovati tako ena kot druga stran. Zahod bi moral glede tega strniti vrste. Tovrstni sporazumi iz časov hladne vojne ali ob njenem koncu (Pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega, Pogodba o konvencionalnem orožju v Evropi, Pogodba o odprtih zračnih prostorih, Dunajski dokumenti) so večinoma prenehali veljati zaradi ruskega in v nekaterih primerih tudi ameriškega nespoštovanja in odpovedi. So pa nedvomno potrebni. Upoštevati je treba varnostne skrbi vseh. Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta. V primeru Ukrajine bo potrebno tudi razčistiti, ali še vztrajati pri posredovanju, pogovorih v okviru t.i. normandijskega formata (Francija, Nemčija, Rusija, Ukrajina) in dogovorih iz Minska, ki pa jih ne ukrajinska ne ruska stran ne uresničujeta. 

 

Jasno je tudi to, da vabila Ukrajini in Gruziji v Nato oziroma soglasja o njem še dolgo ne bo, če sploh kdaj bo. Rusija je torej svoje glede nečlanstva Ukrajine in Gruzije dejansko že dosegla z možnostjo nenehne destabilizacije teh dveh sosed kot tudi s svojimi plinskimi (ne)dobavami Evropi. Tih kompromis je v bistvu torej dosežen. In tudi rusko prebivalstvo si v veliki večini nove vojne ne želi …

 

________________

[1] Božo Cerar: Washingtonski zapiski, Modrijan, str. 83-84.

 

[2] Russia Behind the Headlines, 16.10.2014 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
15
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.050
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.198
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.092
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.685
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.216
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 964
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.758