Razkrivamo

Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi

V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva dni sledili pogovori med Rusijo in zvezo NATO v okviru Sveta NATO-Rusija. Z njimi naj bi zmanjšali oziroma odpravili napetosti v zvezi z Ukrajino, ki jih je več ali manj ustvarila Rusija sama, vendar vso krivdo za to, da Evropi grozi nov vojaški spopad, pripisuje Zahodu. Pogovore, ki jih je Rusija sicer izsilila z masovnim kopičenjem svojih čet ob meji z Ukrajino, preizkušanjem supersoničnih izstrelkov ter neresnicami, velja vendarle pozdraviti.

09.01.2022 23:01
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ženeva   Rusija   ZDA   NATO   Putin   Nemčija   širitev   Francija   Ukrajina   Gorbačov   Slovenija   Balkan

Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

Diplomaciji je potrebno dati priložnost. Vendar morajo biti pogovori multilateralni in vanje je potrebno obvezno pritegniti tudi Ukrajino, saj gre za njeno usodo, čeprav bo Rusija ravno to želela preprečiti. Iz pogovorov skuša izločiti kot nepomembno tudi Evropsko unijo. ZDA tega ne bi smele sprejeti. Se pa bo z zadevo od 13. januarja dalje formalno ukvarjala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kar je pozitivno in prav, saj je bila ustanovljena ravno z namenom, da rešuje tovrstne varnostne zaplete na evropskih tleh. Namen Rusije v pogovorih pa še zdaleč ni le rešiti "ukrajinsko zadevo", ampak se dokopati do vrste koncesij in sploh novega varnostnega okvira na evropskih tleh, ki bi bil bistveno drugačen od obstoječega (o njegovi vsebini več v nadaljevanju). Pri tem računa na notranja nesoglasja v Združenih državah Amerike in nesoglasja znotraj Zahoda (ekonomski interesi, pripravljenost na kompromis, bojazljivost, korupcija).

 

Odkar je na oblasti predsednik Putin, je glavni očitek Rusije Zahodu, da NATO s širitvijo proti vzhodu ogroža njeno varnost. Po besedah Putina je bil propad Sovjetske zveze "največja katastrofa 21. stoletja", ki jo Zahod vseskozi izkorišča; tudi tako, da ne spoštuje zaveze, dane ob koncu hladne vojne in ob združitvi Nemčije, namreč "da se Nato ne bo širil proti vzhodu niti za centimeter". Putin si je tako zadal za cilj v takšni ali drugačni obliki obnoviti Sovjetsko zvezo in doseči, da je Rusija v mednarodni skupnosti spet igralec ameriškega ranga. Zato mu je tudi toliko do pogovorov z ZDA v prvi vrsti.

 

 

"V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več."

 

Pred leti, ko sem bil stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO, sem osebno skušal priti do dna ruskemu očitku o prelomitvi obljube Zahoda oziroma Američanov. Februarja 2014 sem o svojih ugotovitvah zapisal [1]:

 

"Kakšnega pisnega dogovora o tem vsekakor ni bilo. V času združevanja Nemčije je bilo o tem res nekaj govora. NATO naj ne bi nameščal svoje infrastrukture in sil na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije (NDR) … Rusija se zaradi širitve Nata danes ne bi smela razburjati. V enem od dokumentov OVSE (Deklaracija iz Astane), ki ga je 3.12.2010 tudi sama podpisala, je, jasno, omenjena neodtujljiva pravica vsake sodelujoče države, da si svobodno izbira (ali menja) varnostne aranžmaje, vključno z zavezniškimi sporazumi, ter da nobena država OVSE ne more imeti svoje interesne sfere." (O tem pravzaprav govori tudi sklepni dokument iz Helsinkov iz leta 1975).

 

In še:

 

"Seveda isto kot za NATO velja tudi za širitev Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, ki jo je ustanovila in kjer ima prvo besedo Rusija." (Naj tu še dodam, da sile te organizacije ravno te dni v Kazahstanu skušajo zatreti ljudsko vrenje).

 

 

Zadevo je v svojem intervjuju - in to ruskemu mediju [2] - nekaj mesecev kasneje leta 2014 dokončno razčistil kar prvi in zadnji predsednik Sovjetske zveze Gorbačov. Navajam ga v mojem neuradnem prevodu:

 

"O širitvi Nata takrat (čas združevanja Nemčije, op. B.C.)) sploh ni bilo govora in tega vprašanja se ni postavljalo. To trdim s polno odgovornostjo. Postavila ga ni niti ena vzhodnoevropska država in niti potem, ko je leta 1991 Varšavski pakt prenehal obstajati. Postavljali ga niso niti zahodni voditelji. Na našo pobudo pa je bilo govora o tem, da se po združitvi Nemčije vojaška struktura Nata ne bo širila in dodatne oborožene sile zavezništva ne bodo namestile na ozemlju takratne NDR. Izjava Bakerja, ki jo omenjate v vprašanju, da se Nato proti vzhodu ne bo širil niti za en inč, je bila izrečena v tem kontekstu. O tem sta govorila tudi Kohl in Genscher. Vse, kar je bilo moč in potrebno storiti, da se ta politična zaveza utrdi, je bilo storjeno. In tudi spoštovano. Pogodba o dokončni ureditvi zadeve z Nemčijo določa, da ne bo prišlo do oblikovanja nobene nove vojaške strukture v vzhodnem delu države in nobene namestitve dodatnih vojakov ali nameščanja orožja za masovno uničevanje. Vsa ta leta se je to spoštovalo. Torej ne prikazujte Gorbačova in tedanjih sovjetskih oblasti, kot da jih je Zahod ovil okoli svojega prsta. Če je bilo kaj naivnosti, je bila kasneje, ko se je to vprašanje (širitve Nata) pojavilo. Rusija mu sprva ni nasprotovala. Do odločitve ZDA in zaveznikov, da se Nato širi na vzhod je prišlo leta 1993. Sam sem jo takoj označil kot veliko napako. Šlo je definitivno za kršitev duha izjav in zagotovil, ki smo jih bili deležni leta 1990 glede Nemčije."

 

Skratka, po besedah Gorbačova je zadeva malce drugačna, kot jo prikazuje in prikraja sedanji ruski predsednik Putin. Ko že govorimo o obljubah in zavezah, velja spomniti tudi na Memorandum iz Budimpešte iz leta 1994. Sklenile so ga ZDA, Velika Britanija, Rusija in Ukrajina. Zadnja se je  odpovedala jedrskemu orožju, prve tri pa so ji obljubile, da bodo spoštovale njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost ter se vzdržale uporabe ali grožnje uporabe sile (!).

 

Rusija se nanj očitno požvižga.

 

Skrbi za lastno varnost seveda ne gre odrekati nobeni državi in tudi Rusiji ne. Trditvam, da se čuti ogroženo, je potrebno prisluhniti in jim posvetiti vso pozornost. In kot rečeno, pogovori o tem so na mestu. Pri celi stvari pa je nerodno to, da je bila ravno najprej Sovjetska zveza in potem Rusija tista, ki ni zgolj ogrožala, ampak je celo napadla druge sosednje države. Poljaki, Balti, Finci, Romuni, Madžari bi o tem lahko veliko povedali.

 

 

"Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod."

 

Na koncu mojih dijaških let je leta 1968 Sovjetska zveza (skupaj z večino držav članic Varšavskega pakta, ki ga je ustanovila) posredovala v Češkoslovaški. Kot diplomat Slovenije pa sem doživel leta 2008 napad Rusije na Gruzijo in leta 2014 še na Ukrajino. Ne samo napad, ampak celo priključitev - formalno ali neformalno - delov ozemlja sosednjih držav.

 

Ob teh bridkih izkušnjah in nespoštovanju sklepnega dokumenta iz Helsinkov (prepoved spreminjanja meja v Evropi s silo) in Pariškega sporazuma, ki mu je sledil, ter ob prizadevanjih ruskega predsednika Putina, da se Rusija vrne v čevlje Sovjetske zveze, sta razumljiva zaskrbljenost in prizadevanje ruskih sosed, da okrepijo svojo varnost. Carl Bildt, nekdanji predsednik švedske vlade, je pred časom pravilno ugotovil, da ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

 

Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da so bili odpori zahodnoevropskih članic Nata (Francija, Nemčija) pri širitvi zavezništva zelo močni in dolgotrajni. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 je prav zaradi tega prišlo do zelo ponesrečene in škodljive odločitve, da se Ukrajino in Gruzijo ne vključi v akcijski načrt za članstvo (prvi korak na poti vključitve v zavezništvo), pa vendarle obljubi članstvo enkrat v nejasni prihodnosti. Na drugi strani so bili pritiski srednje- in vzhodnoevropskih držav res močni in neučakani. Hotele so se čim prej izviti iz spet vse bolj zadušljivega ruskega objema. V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več. Sosednjim državam, narodom se ne priznava pravica, da sami odločajo o svoji usodi, da pa imajo na drugi strani Rusi pravico, da vsi živijo v eni državi. Kam pripelje tovrstno razmišljanje, smo se lahko pred tremi desetletji prepričali v našem južnem sosedstvu.

 

Rusija od ZDA in Nata pričakuje ne le politično, ampak formalno mednarodno pravno zavezo, da se zavezništvo ne bo več širilo. Po nekaterih podatkih Moskva pričakuje tudi to, da se z ozemelj 14 držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997, odstrani vso Natovo infrastrukturo, pa tudi, da država nečlanica v ruskem sosedstvu vojaško ne sodeluje z zaveznicami. Rusija torej zahteva, da se ji v njeni bližnji in tudi ne tako bližnji soseščini - in očitno tudi na delu Balkana - jasno ponovno prizna vplivna, interesna sfera. Vrnili se naj bi v čase Brežnjeve teorije o omejeni suverenosti teh držav in ruskega neomejenega vpliva (in posredovanja) v regiji. Imeli bi opravka s prvo in drugorazrednimi državami. Skratka redefiniralo bi se varnostno sodelovanje v evroatlantskem območju oziroma spisal nov mednarodni red. Pravzaprav stari novi red, nekakšna nova Jalta.

 

Če so se leta 1945 o delitvi Evrope dogovorili Stalin, Churchill in Roosevelt, se naj bi danes o nečem podobnem Rusi in Američani. Zaradi takšnega razmišljanja je v vrstah članic Nata iz srednje in vzhodne Evrope (t.i. Bucharest 9) čutiti določeno nelagodnost in sumničavost. Čeprav v politiki nikoli ne gre reči nikoli in četudi Evropa oziroma Zahod v danem trenutku nista ravno zgled kakšne polne enotnosti, so časi vendarle drugačni in ruska pričakovanja nerealna. Soglasja v Natu (odločitve v zavezništvu se sprejemajo z njim) o tem ne bo oziroma ne more biti. Zaveznice se ne morejo odreči 10. členu Washingtonske pogodbe (ki govori o vabilu evropski državi v članstvo) in v tem pogledu Rusiji priznati pravico veta. Eno osnovnih načel severnoatlantskega zavezništva je, da so suverene države svobodne v izbiri geopolitične opredelitve. Tudi ameriški senat kakšnega takšnega mednarodnopravnega sporazuma, kot ga zahteva Putin, ne bo nikoli potrdil. Ni potrdil niti pariškega podnebnega sporazuma ali iranskega nuklearnega sporazuma.

 

 

"Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta."

 

Rusija je sicer v svojih prizadevanjih, da se v nameri oblikovanja večpolarnega sveta pogovarja predvsem z velikimi silami, v določeni meri uspela. Predpostavljam pa, da ji je jasno, da želenega v Evropi ne bo dosegla. Sprejetje pogovorov še ne pomeni privolitve v njene zahteve po podreditvi sosednjih držav. Neuspeli pogovori bi ji bili seveda lahko izgovor za nadaljnjo agresijo na Ukrajino. Njena nacionalna identiteta se (v glavnem zaradi ruske politike) dejansko vse bolj krepi in država se vse bolj odmika od Rusije. Demokratična in gospodarska uspešna Ukrajina (pa konec koncev tudi Belorusija ali Kazahstan) z višjim življenjskim standardom kot v Rusiji je seveda za Putina nočna mora. Koga v Rusiji bi še lahko navedla, da si Ukrajino vzame za vzgled! To pa za trdnost njegove oblasti ne bi bilo najbolje, kar ga sili k ukrepanju. Vendar bo moral kremeljski avtokrat istočasno tudi dobro preračunati, saj Zahod obljublja, da bo politična in ekonomska cena za nadaljnji vojaški poseg v Ukrajini velika. Ukrajina je tudi vojaško močnejša, kot je bila leta 2014, še vedno pa seveda ne more računati, da jo bodo ZDA oziroma Nato neposredno branili, kot bi branili članico zavezništva. Rusija jo tako na koncu lahko vendarle tudi okupira, vprašanje pa je, ali si jo lahko tudi podredi in obdrži. 

 

Možni, se pravi realni in vsekakor dobrodošli pa so dogovori o ukrepih za vzpostavitev, krepitev medsebojnega zaupanja, o nadzoru nad oborožitvijo, o odpovedi določeni oborožitvi vzdolž ruske zahodne meje in širše v Evropi itd. Kjer bosta morali ustrezne zaveze sprejeti in jih spoštovati tako ena kot druga stran. Zahod bi moral glede tega strniti vrste. Tovrstni sporazumi iz časov hladne vojne ali ob njenem koncu (Pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega, Pogodba o konvencionalnem orožju v Evropi, Pogodba o odprtih zračnih prostorih, Dunajski dokumenti) so večinoma prenehali veljati zaradi ruskega in v nekaterih primerih tudi ameriškega nespoštovanja in odpovedi. So pa nedvomno potrebni. Upoštevati je treba varnostne skrbi vseh. Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta. V primeru Ukrajine bo potrebno tudi razčistiti, ali še vztrajati pri posredovanju, pogovorih v okviru t.i. normandijskega formata (Francija, Nemčija, Rusija, Ukrajina) in dogovorih iz Minska, ki pa jih ne ukrajinska ne ruska stran ne uresničujeta. 

 

Jasno je tudi to, da vabila Ukrajini in Gruziji v Nato oziroma soglasja o njem še dolgo ne bo, če sploh kdaj bo. Rusija je torej svoje glede nečlanstva Ukrajine in Gruzije dejansko že dosegla z možnostjo nenehne destabilizacije teh dveh sosed kot tudi s svojimi plinskimi (ne)dobavami Evropi. Tih kompromis je v bistvu torej dosežen. In tudi rusko prebivalstvo si v veliki večini nove vojne ne želi …

 

________________

[1] Božo Cerar: Washingtonski zapiski, Modrijan, str. 83-84.

 

[2] Russia Behind the Headlines, 16.10.2014 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
8
25.01.2022 23:28
Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.289
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.649
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.507
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.346
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.103
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.026
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.132