Razkrivamo

Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi

V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva dni sledili pogovori med Rusijo in zvezo NATO v okviru Sveta NATO-Rusija. Z njimi naj bi zmanjšali oziroma odpravili napetosti v zvezi z Ukrajino, ki jih je več ali manj ustvarila Rusija sama, vendar vso krivdo za to, da Evropi grozi nov vojaški spopad, pripisuje Zahodu. Pogovore, ki jih je Rusija sicer izsilila z masovnim kopičenjem svojih čet ob meji z Ukrajino, preizkušanjem supersoničnih izstrelkov ter neresnicami, velja vendarle pozdraviti.

09.01.2022 23:01
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ženeva   Rusija   ZDA   NATO   Putin   Nemčija   širitev   Francija   Ukrajina   Gorbačov   Slovenija   Balkan

Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

Diplomaciji je potrebno dati priložnost. Vendar morajo biti pogovori multilateralni in vanje je potrebno obvezno pritegniti tudi Ukrajino, saj gre za njeno usodo, čeprav bo Rusija ravno to želela preprečiti. Iz pogovorov skuša izločiti kot nepomembno tudi Evropsko unijo. ZDA tega ne bi smele sprejeti. Se pa bo z zadevo od 13. januarja dalje formalno ukvarjala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kar je pozitivno in prav, saj je bila ustanovljena ravno z namenom, da rešuje tovrstne varnostne zaplete na evropskih tleh. Namen Rusije v pogovorih pa še zdaleč ni le rešiti "ukrajinsko zadevo", ampak se dokopati do vrste koncesij in sploh novega varnostnega okvira na evropskih tleh, ki bi bil bistveno drugačen od obstoječega (o njegovi vsebini več v nadaljevanju). Pri tem računa na notranja nesoglasja v Združenih državah Amerike in nesoglasja znotraj Zahoda (ekonomski interesi, pripravljenost na kompromis, bojazljivost, korupcija).

 

Odkar je na oblasti predsednik Putin, je glavni očitek Rusije Zahodu, da NATO s širitvijo proti vzhodu ogroža njeno varnost. Po besedah Putina je bil propad Sovjetske zveze "največja katastrofa 21. stoletja", ki jo Zahod vseskozi izkorišča; tudi tako, da ne spoštuje zaveze, dane ob koncu hladne vojne in ob združitvi Nemčije, namreč "da se Nato ne bo širil proti vzhodu niti za centimeter". Putin si je tako zadal za cilj v takšni ali drugačni obliki obnoviti Sovjetsko zvezo in doseči, da je Rusija v mednarodni skupnosti spet igralec ameriškega ranga. Zato mu je tudi toliko do pogovorov z ZDA v prvi vrsti.

 

 

"V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več."

 

Pred leti, ko sem bil stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO, sem osebno skušal priti do dna ruskemu očitku o prelomitvi obljube Zahoda oziroma Američanov. Februarja 2014 sem o svojih ugotovitvah zapisal [1]:

 

"Kakšnega pisnega dogovora o tem vsekakor ni bilo. V času združevanja Nemčije je bilo o tem res nekaj govora. NATO naj ne bi nameščal svoje infrastrukture in sil na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije (NDR) … Rusija se zaradi širitve Nata danes ne bi smela razburjati. V enem od dokumentov OVSE (Deklaracija iz Astane), ki ga je 3.12.2010 tudi sama podpisala, je, jasno, omenjena neodtujljiva pravica vsake sodelujoče države, da si svobodno izbira (ali menja) varnostne aranžmaje, vključno z zavezniškimi sporazumi, ter da nobena država OVSE ne more imeti svoje interesne sfere." (O tem pravzaprav govori tudi sklepni dokument iz Helsinkov iz leta 1975).

 

In še:

 

"Seveda isto kot za NATO velja tudi za širitev Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, ki jo je ustanovila in kjer ima prvo besedo Rusija." (Naj tu še dodam, da sile te organizacije ravno te dni v Kazahstanu skušajo zatreti ljudsko vrenje).

 

 

Zadevo je v svojem intervjuju - in to ruskemu mediju [2] - nekaj mesecev kasneje leta 2014 dokončno razčistil kar prvi in zadnji predsednik Sovjetske zveze Gorbačov. Navajam ga v mojem neuradnem prevodu:

 

"O širitvi Nata takrat (čas združevanja Nemčije, op. B.C.)) sploh ni bilo govora in tega vprašanja se ni postavljalo. To trdim s polno odgovornostjo. Postavila ga ni niti ena vzhodnoevropska država in niti potem, ko je leta 1991 Varšavski pakt prenehal obstajati. Postavljali ga niso niti zahodni voditelji. Na našo pobudo pa je bilo govora o tem, da se po združitvi Nemčije vojaška struktura Nata ne bo širila in dodatne oborožene sile zavezništva ne bodo namestile na ozemlju takratne NDR. Izjava Bakerja, ki jo omenjate v vprašanju, da se Nato proti vzhodu ne bo širil niti za en inč, je bila izrečena v tem kontekstu. O tem sta govorila tudi Kohl in Genscher. Vse, kar je bilo moč in potrebno storiti, da se ta politična zaveza utrdi, je bilo storjeno. In tudi spoštovano. Pogodba o dokončni ureditvi zadeve z Nemčijo določa, da ne bo prišlo do oblikovanja nobene nove vojaške strukture v vzhodnem delu države in nobene namestitve dodatnih vojakov ali nameščanja orožja za masovno uničevanje. Vsa ta leta se je to spoštovalo. Torej ne prikazujte Gorbačova in tedanjih sovjetskih oblasti, kot da jih je Zahod ovil okoli svojega prsta. Če je bilo kaj naivnosti, je bila kasneje, ko se je to vprašanje (širitve Nata) pojavilo. Rusija mu sprva ni nasprotovala. Do odločitve ZDA in zaveznikov, da se Nato širi na vzhod je prišlo leta 1993. Sam sem jo takoj označil kot veliko napako. Šlo je definitivno za kršitev duha izjav in zagotovil, ki smo jih bili deležni leta 1990 glede Nemčije."

 

Skratka, po besedah Gorbačova je zadeva malce drugačna, kot jo prikazuje in prikraja sedanji ruski predsednik Putin. Ko že govorimo o obljubah in zavezah, velja spomniti tudi na Memorandum iz Budimpešte iz leta 1994. Sklenile so ga ZDA, Velika Britanija, Rusija in Ukrajina. Zadnja se je  odpovedala jedrskemu orožju, prve tri pa so ji obljubile, da bodo spoštovale njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost ter se vzdržale uporabe ali grožnje uporabe sile (!).

 

Rusija se nanj očitno požvižga.

 

Skrbi za lastno varnost seveda ne gre odrekati nobeni državi in tudi Rusiji ne. Trditvam, da se čuti ogroženo, je potrebno prisluhniti in jim posvetiti vso pozornost. In kot rečeno, pogovori o tem so na mestu. Pri celi stvari pa je nerodno to, da je bila ravno najprej Sovjetska zveza in potem Rusija tista, ki ni zgolj ogrožala, ampak je celo napadla druge sosednje države. Poljaki, Balti, Finci, Romuni, Madžari bi o tem lahko veliko povedali.

 

 

"Ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod."

 

Na koncu mojih dijaških let je leta 1968 Sovjetska zveza (skupaj z večino držav članic Varšavskega pakta, ki ga je ustanovila) posredovala v Češkoslovaški. Kot diplomat Slovenije pa sem doživel leta 2008 napad Rusije na Gruzijo in leta 2014 še na Ukrajino. Ne samo napad, ampak celo priključitev - formalno ali neformalno - delov ozemlja sosednjih držav.

 

Ob teh bridkih izkušnjah in nespoštovanju sklepnega dokumenta iz Helsinkov (prepoved spreminjanja meja v Evropi s silo) in Pariškega sporazuma, ki mu je sledil, ter ob prizadevanjih ruskega predsednika Putina, da se Rusija vrne v čevlje Sovjetske zveze, sta razumljiva zaskrbljenost in prizadevanje ruskih sosed, da okrepijo svojo varnost. Carl Bildt, nekdanji predsednik švedske vlade, je pred časom pravilno ugotovil, da ni bil NATO tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

 

Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da so bili odpori zahodnoevropskih članic Nata (Francija, Nemčija) pri širitvi zavezništva zelo močni in dolgotrajni. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 je prav zaradi tega prišlo do zelo ponesrečene in škodljive odločitve, da se Ukrajino in Gruzijo ne vključi v akcijski načrt za članstvo (prvi korak na poti vključitve v zavezništvo), pa vendarle obljubi članstvo enkrat v nejasni prihodnosti. Na drugi strani so bili pritiski srednje- in vzhodnoevropskih držav res močni in neučakani. Hotele so se čim prej izviti iz spet vse bolj zadušljivega ruskega objema. V glavah ruskih oblastnikov vlada prepričanje, da so Rusi nekaj posebnega, izrednega, da zanje ne velja enako kot za druge narode, ampak da so upravičeni do nečesa več. Sosednjim državam, narodom se ne priznava pravica, da sami odločajo o svoji usodi, da pa imajo na drugi strani Rusi pravico, da vsi živijo v eni državi. Kam pripelje tovrstno razmišljanje, smo se lahko pred tremi desetletji prepričali v našem južnem sosedstvu.

 

Rusija od ZDA in Nata pričakuje ne le politično, ampak formalno mednarodno pravno zavezo, da se zavezništvo ne bo več širilo. Po nekaterih podatkih Moskva pričakuje tudi to, da se z ozemelj 14 držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997, odstrani vso Natovo infrastrukturo, pa tudi, da država nečlanica v ruskem sosedstvu vojaško ne sodeluje z zaveznicami. Rusija torej zahteva, da se ji v njeni bližnji in tudi ne tako bližnji soseščini - in očitno tudi na delu Balkana - jasno ponovno prizna vplivna, interesna sfera. Vrnili se naj bi v čase Brežnjeve teorije o omejeni suverenosti teh držav in ruskega neomejenega vpliva (in posredovanja) v regiji. Imeli bi opravka s prvo in drugorazrednimi državami. Skratka redefiniralo bi se varnostno sodelovanje v evroatlantskem območju oziroma spisal nov mednarodni red. Pravzaprav stari novi red, nekakšna nova Jalta.

 

Če so se leta 1945 o delitvi Evrope dogovorili Stalin, Churchill in Roosevelt, se naj bi danes o nečem podobnem Rusi in Američani. Zaradi takšnega razmišljanja je v vrstah članic Nata iz srednje in vzhodne Evrope (t.i. Bucharest 9) čutiti določeno nelagodnost in sumničavost. Čeprav v politiki nikoli ne gre reči nikoli in četudi Evropa oziroma Zahod v danem trenutku nista ravno zgled kakšne polne enotnosti, so časi vendarle drugačni in ruska pričakovanja nerealna. Soglasja v Natu (odločitve v zavezništvu se sprejemajo z njim) o tem ne bo oziroma ne more biti. Zaveznice se ne morejo odreči 10. členu Washingtonske pogodbe (ki govori o vabilu evropski državi v članstvo) in v tem pogledu Rusiji priznati pravico veta. Eno osnovnih načel severnoatlantskega zavezništva je, da so suverene države svobodne v izbiri geopolitične opredelitve. Tudi ameriški senat kakšnega takšnega mednarodnopravnega sporazuma, kot ga zahteva Putin, ne bo nikoli potrdil. Ni potrdil niti pariškega podnebnega sporazuma ali iranskega nuklearnega sporazuma.

 

 

"Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta."

 

Rusija je sicer v svojih prizadevanjih, da se v nameri oblikovanja večpolarnega sveta pogovarja predvsem z velikimi silami, v določeni meri uspela. Predpostavljam pa, da ji je jasno, da želenega v Evropi ne bo dosegla. Sprejetje pogovorov še ne pomeni privolitve v njene zahteve po podreditvi sosednjih držav. Neuspeli pogovori bi ji bili seveda lahko izgovor za nadaljnjo agresijo na Ukrajino. Njena nacionalna identiteta se (v glavnem zaradi ruske politike) dejansko vse bolj krepi in država se vse bolj odmika od Rusije. Demokratična in gospodarska uspešna Ukrajina (pa konec koncev tudi Belorusija ali Kazahstan) z višjim življenjskim standardom kot v Rusiji je seveda za Putina nočna mora. Koga v Rusiji bi še lahko navedla, da si Ukrajino vzame za vzgled! To pa za trdnost njegove oblasti ne bi bilo najbolje, kar ga sili k ukrepanju. Vendar bo moral kremeljski avtokrat istočasno tudi dobro preračunati, saj Zahod obljublja, da bo politična in ekonomska cena za nadaljnji vojaški poseg v Ukrajini velika. Ukrajina je tudi vojaško močnejša, kot je bila leta 2014, še vedno pa seveda ne more računati, da jo bodo ZDA oziroma Nato neposredno branili, kot bi branili članico zavezništva. Rusija jo tako na koncu lahko vendarle tudi okupira, vprašanje pa je, ali si jo lahko tudi podredi in obdrži. 

 

Možni, se pravi realni in vsekakor dobrodošli pa so dogovori o ukrepih za vzpostavitev, krepitev medsebojnega zaupanja, o nadzoru nad oborožitvijo, o odpovedi določeni oborožitvi vzdolž ruske zahodne meje in širše v Evropi itd. Kjer bosta morali ustrezne zaveze sprejeti in jih spoštovati tako ena kot druga stran. Zahod bi moral glede tega strniti vrste. Tovrstni sporazumi iz časov hladne vojne ali ob njenem koncu (Pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega, Pogodba o konvencionalnem orožju v Evropi, Pogodba o odprtih zračnih prostorih, Dunajski dokumenti) so večinoma prenehali veljati zaradi ruskega in v nekaterih primerih tudi ameriškega nespoštovanja in odpovedi. So pa nedvomno potrebni. Upoštevati je treba varnostne skrbi vseh. Možna je torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta. V primeru Ukrajine bo potrebno tudi razčistiti, ali še vztrajati pri posredovanju, pogovorih v okviru t.i. normandijskega formata (Francija, Nemčija, Rusija, Ukrajina) in dogovorih iz Minska, ki pa jih ne ukrajinska ne ruska stran ne uresničujeta. 

 

Jasno je tudi to, da vabila Ukrajini in Gruziji v Nato oziroma soglasja o njem še dolgo ne bo, če sploh kdaj bo. Rusija je torej svoje glede nečlanstva Ukrajine in Gruzije dejansko že dosegla z možnostjo nenehne destabilizacije teh dveh sosed kot tudi s svojimi plinskimi (ne)dobavami Evropi. Tih kompromis je v bistvu torej dosežen. In tudi rusko prebivalstvo si v veliki večini nove vojne ne želi …

 

________________

[1] Božo Cerar: Washingtonski zapiski, Modrijan, str. 83-84.

 

[2] Russia Behind the Headlines, 16.10.2014 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579