Komentar

Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit

Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati sedanja in bodoča stanja grafičnega oblikovanja v vseh možnih medijskih položajih, od knjige, plakata, industrijskega oblikovanja pa vse do medmrežja. Vzpostavljene Brumnove standarde bi morali usmeriti v realnost, na cesto in v knjigarne. Muzeji pa bi morali usmeriti razstavno situacijo recimo na knjižni sejem v Frankfurtu. Na takšen način je sploh mogoče načrtovati profesionalno etiko muzealca. Etika je tisto, kar je prav! Neetično pa je proizvesti razstavo primarnega materiala in se potem zaustaviti in ne nadaljevati raziskave. Zato komaj čakam, da izide katalog z refleksijami o umetniških dosežkih Jožeta Brumna. Iz njega bo prepoznati naslednje muzealske poteze, strategijo z izjemno Brumnovo zapuščino. MAO je muzej za zgodovinjenje arhitekture in oblikovanja. Zagotovo je nameščen v napačni zgradbi!

08.01.2022 21:56
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   MAO   Jože Brumen   razstava   logotip   Ingrad   Petra Černe Oven   Cvetka Požar   Televizija Zagreb   Srečko Kosovel   Anton Ocvirk   Misel in čas

Razstava o Jožetu Brumnu v MAO je dobra priložnost, da se ob takšni duhovni avoriteti uredi pojmovni svet grafičnega oblikovanja.

Že dolgo me pri mišljenju o grafičnem oblikovanju ovira strokovno uveljavljena besedna zveza "grafična podoba". Zakaj? Predvsem zato, ker grafično oblikovanje nima nič opraviti s podobarstvom. V imenu razumljivosti problema bom pred vas postavil primer javnega poziva amaterskim slikarjem, ki jim narekuje, katero podobo naj naslikajo na panjsko končnico. Recimo: jezikavi ženski hudič zbrusi jezik na brusnem kamnu! Takšno naročilo se pri grafičnem oblikovanju ne more zgoditi, ker grafični izdelek operira z abstraktnim mišljenjem. Artikulacija abstrakcije ne prenese ideje podobe. Ker če bi bil Jože Brumen oblikovalec grafičnih podob, bi bil posledično grafični podobar. Pa ni bil! Jože Bumen je bil vizualni umetnik, kipar in arhitekt, ki je proizvajal grafične vizualizacije. Najbolj se je imel za arhitekta, ki načrtuje knjige. 

 

Podobarskim frazam se ni mogla upreti niti razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki sem si jo končno ogledal v izteku prejšnjega leta. Naj povem, da to ni bil zdrs razstave, sintagma "grafična podoba" je še danes železna srajca, konvencija. Primer z razstave - Abstrakcija, semantičnost in sistematizacija: znaki in celostne podobe. Je pa razstava dobra priložnost, da se ob takšni duhovni avoriteti, kot je Brumen, uredi tudi pojmovni svet grafičnega oblikovanja. Konvencije ne sodijo v svet umetnosti. Recimo, še danes uporabljamo besedno zvezo Likovna akademija, ki je v bistvu anahronizem, izhajajoč iz metode slikanja z liki. Veliko bolj natančno bi bilo imenovanje - Akademija za vizualno umetnost. Toda to je že drug problem, ki izhaja iz tradicije.

 

Naslov razstave Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit zelo dobro opiše izhodiščne koordinate, ki določajo umetnika. Na vseh ravneh je deloval inovativno. Že na začetku komentarja želim vstopiti v sredico njegovega oblikovanja. Bil je mojster oblikovanja knjig in publikacij. Oblikoval je tako posamične knjige kot cele knjižne zbirke. Oblikoval je literarne knjige kot knjige umetnikov, kataloge in različne namenske tiskovine. Zame je knjižna zbirka Misel in čas ena najizzivalnejših, izjemno oblikovanih in tehnično dovršenih knjižnih zbirk v Republiki.

 

Poglejmo bolj natančno knjižno zbirko Misel in čas: V osnovi so to enostavne, drobne, a vizualno senzacionalne knjige. Izhajale so v drugi polovici šestdesetih in začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Menim, da se bodo morali v bodočnosti potopiti v poetski potencial "naslovnic – pesmi". Vsaka posamična naslovnica je neo-avantgardistična pesem, izhajajoča iz logike historične avnatgrade. Strukturirana je letristično ter položena na modernistično belino. Naslovnica atraktira vsebino knjige in se ji globinsko približa. Na mnogih mestih je celo presega. Velika večina teoretikov grafičnega oblikovanja bi avtorju svetovala, da ponižno sledi vsebini. Saj ji je sledil, a jo navkljub vsemu presegel. Ljubljanska srenja se je še ne dolgo tega sramovala takšnega načina mišljenja, kot ga je vzpostavil Brumen v knjižni zbirki Misel in čas. S tem mislim na objavo pesmi z naslovom Tippspiel Kurta Schwitersa v revij Tank leta 1927. Lahko bi rekli, da so Brumnove naslovnice najvplivnejše vizualne pesmi XX. stoletja. Sam jih imam shranjene na častnem mestu, zame so ene najlepših knjig Republike. Brumen je izjavil: Takrat, ko se lotiš oblikovanja knjige, je prvi princip princip reda. Imaš platnice in format, na katerem se bo nekaj dogodilo. In se je zgodilo!

 

Oblikovalski vrhunec med knjigami: Integrali ’26!

 

Vzporedno z linearno štiridelno dramaturgijo razstave beremo na oranžnih panelih Brumnove izjave, ki na različnih ravneh dodajajo razstavljenim artefaktom smisel. Včasih je njegova misel ob nastanku vplivala na proces oblikovanja, včasih pa je za nazaj seštela vse bistveno. Menim, da je ta konceptualna poteza kustodinj ena pomembnejših potez, ki so naredile razstavo izvrstno. 

 

Ob knjigi poezij Integrali ’26 Srečka Kosovela je Brumen izjavil: Bil sem utrujen, vendar tako močnega intelektualnega napora kot takrat z Ocvirkom nisem več ponovil, pri tej knjigi je šlo za znanost. Dodajam: Dr. Anton Ocvirk, ravno njemu se moramo zahvaliti, da se je Kosovelova poezija sploh ohranila. Brumen zapiše: Ko je knjiga izšla, je bila boom in dogodek. In funkcionira še danes skozi sporočilo, ne - tako se dela, temveč - tako se razmišlja. Sam bi dodal: Lepo je tisto, kar je misleče.

 

Znaki: Na tem mestu ne bi razlagal razlike med znakom in logotipom. Znak je dogovorjena oblika, ki v enem samem pogledu zaobseže njen pomen. Največkrat znak deluje znotraj sistema. Znak ni nikoli več kot tisto, kar označuje. Več je samo znakovni sistem. Meni najbližji Brumnov znak je za Televizjo Zagreb. Znak je vedno del celostne vizualizacije in izraža ravnovesje. Pri znaku RTV Zagreb je ravnovesje doseženo z njegovo točkovnostjo. Z doslednim izpostavljanjem zaključnih in vmesnih točk. S točkovnostjo je dosegel učinkovito vzorčenje znaka in asociativnost. Še danes, ko vidim logiko točkovnosti v grafičnem dizajnu, pomislim na znak RTV Zagreb. Boris Balant mi je ob neki priložnosti rekel, da je smiselno oblikovan znak tisti, ki ga prepoznaš, ko je uporabljen kot zelo velik ali zelo majhen. 

 

Na tem mestu bi rad izpostavil zelo dobro oblikovanje razstave. Podpisala sta jo Primož Pislak in Teja Kleč. To ni enostavna naloga, oblikovati razstavo odličnega oblikovalca.

 

Plakati: Razstavljeni plakati izvrstno izpostavijo Brumnovo abstrakcijo v odnosu do izbrane tipografije. Njegovi plakati močno izostrijo komunikacijo z uporabnikom. Ne želijo le informirati, temveč vizualno kultivirati (npr. plakat za Sejem gradbeništva). Ne pozabimo, da je plakat najbolj vplivna kultura na presečišču med resničnostjo in informacijo, ki jo dosežemo z vizualnim konceptom. Brumen natančno upravlja oblike z izbranimi podatki. Učinkovit plakat mora jasno izraziti svojo misel, mora vizualno komunicirati, pravi. Sploh pa mora na smiselen način obravnavati tipografijo. Tipografija je še ena od linij, ki jo bodo morali teoretiki v bodočnosti premisliti v zvezi z Brumnovim oblikovanjem. Sploh njegov odnos do tipografije Times in Helvetica. Na razstavi je tipografska problematika prisotna: Vse, kar imam s (Helvetico) je dejstvo, da sem izrezoval tipografijo švicarskih revij in tako v naše oblikovanje uvedel Helvetico. Nekatere tiskarne smo pripravili do tega, da so kupile celoten nabor te tipografije.

 

Neplačan oglas: Oglejte si na medmrežju film Garyja Hustwita o tipografiji Helvetica!

 

Detajl: Brumen je posebno pozornost posvečal oblikovanju dopisnih papirjev. 

 

Študijski diptihi / primeri: kustodinji Petra Černe Oven in Cvetka Požar sta se izjemno potrudili pri naboru razstavnega materiala. Istočasno pa sta imeli srečo, da so se ohranile originalne predloge in analitične skice, ki zastopajo vmesna stanja v odnosu do končnega izdelka. Razstavljene študije nam pokažejo avtorjev način razmišljanja pri iskanju odgovorov za končno finalizacijo produkta. Avtorici sta dobesedno položili eno poleg druge študijske modele z vizualnimi odgovori, s končnimi izdelki. Boljše predstavitve procesa oblikovanja in zaključnih konsekvenc pri realizaciji ne more biti. Istočasno pa predstavitveni modeli prihajajočim generacijam določijo najvišje kriterije za abstraktno mišljenje grafičnega oblikovanja.

 

Eno od spoznaj, ki sem ga dobil od razstavi o Brumnovem oblikovanju, je pomen stilne formacije "opart" (optična umetnost) za grafični dizajn in kakšen poetski potencial je imel in ga še vedno ima konstruktivizem. Vzorčni primer je Brumnov logotip (logotip je grafični element, ki označuje blagovno znamko podjetja) za podjetje Ingrad. Danes je Ingrad mrtvo podjetje, Brumnova umetnina pa je še kako živa. 

 

Razstava je opravila pionirsko dejanje s tem, ko je zbrala Brumnove artefakte. Ti zahtevajo od stroke, da se raziskava/razstava na noben način ne zaustavi. Neodgovorno je narediti neprecenljiv nabor in ga ne interpretirati v skupno dobro, ne le za razvoj poklica grafični oblikovalec. V idealni situaciji bi se morala oblikovalska stroka intenzivno priključiti razstavi in prek nje zahtevati od javnosti, da upošteva dosežene Brumnove kriterije. Ne pa, da začenja skupnost vedno znova in znova, vse od začetka. Tudi mesto potrebuje zagovor stroke, izhajajoč iz Brumnov izhodišč, ne le kapitalske patologije. Mesto je prezasičeno s slabo oblikovalsko prakso. Uf, totalno zasuto je z grdim. Vsa čast izjemam, recimo projketu Plaktivat.

 

Sam sem ob Brumnovi razstavi doživel vizualno zadoščenje, kar je že veliko. A takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo. Dolžne so kanonizirati in etično interpretirati sedanja in bodoča stanja grafičnega oblikovanja v vseh možnih medijskih položajih, od knjige, plakata, industrijskega oblikovanja pa vse do medmrežja. Vzpostavljene Brumnove standarde bi morali usmeriti v realnost, na cesto in v knjigarne. Muzeji pa bi morali usmeriti razstavno situacijo recimo na knjižni sejem v Frankfurtu. Na takšen način je sploh mogoče načrtovati profesionalno etiko muzealca. Etika je tisto, kar je prav! Neetično pa je proizvesti razstavo primarnega materiala in se potem zaustaviti in ne nadaljevati raziskave. Zato komaj čakam, da izide katalog z refleksijami o umetniških dosežkih Jožeta Brumna. Iz njega bo prepoznati naslednje muzealske poteze, strategijo z izjemno Brumnovo zapuščino. MAO je muzej za zgodovinjenje arhitekture in oblikovanja. Zagotovo je nameščen v napačni zgradbi!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.910
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 547