Komentar

Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice

Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in primitivni ljudje na položajih moči kapitala in slave, ki jih povprečni naivni ljudje konstantno podpirajo. Podpirajo jih tudi na volitvah, ker so zmanipulirani od psihopatskega lažnega vtisa samozavesti, moči in priučene čvekaške všečnosti nastopačev. V spregi s popolnoma odsotnimi, pokvarjenimi in primitivnimi lovci na kapital nam krojijo sistem, ki recipročno podpira uspešno vzpenjanje po hierarhičnih lestvicah navzgor enakim profilom ambicioznih bedakov na vseh področjih. V takšnem ekonomskem in družbenem sistemu, ki surovost naravnega zakona v divjini le preslika na tehnološko razvito civilizacijsko platformo, ni prostora za bistroumne, ustvarjalne in moralno krepostne ljudi. Ni prostora za smisel. V takšnem vzdušju se zdi rušilni komet, ki trešči na Zemljo, blagodejna odrešitev ...

09.01.2022 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Don't Look Up   Leonardo DiCaprio   Netflix   komet   Adam Mckay   Ariana Grande   Randall Mindy   Martin Scorsese   Kate Dibiasky   Bree Evantee

Foto: Netflix

Na vidiku ni niti drobnega obeta, da bi lahko sanjali o učinkovitih popravnih izpitih. Med raznimi bezosi, zuckerbergi, muski, trumpi, macroni ali clintoni že ne.

Mediji na polno promovirajo že vnaprej določen ameriški filmski hit v režiji Adama Mckaya. Družbena omrežja brbotajo od mnenj o Netflixovi satiri Ne glej v zrak! (Don't look up). V skladu z ameriško komercialno prakso se tudi v aktualni komediji napreza skisana hollywoodska smetana zvezdnikov. Ja, tudi ceneno popevko so ustvarili, da prihodnja podelitev oskarjev ne bi izpadla premalo kičasta in dolgčasna, a se tokrat namesto multipraktično abonirane Lady Gage trudi zapolnit prazne vrzeli avšasta Ariana Grande. Če film učinkuje, kot da bi ga režiral Martin Scorsese, in če se scenarij šlepa na podnebni aktivizem, nas bo v glavni vlogi zagotovo spet moril nekoč nadarjen in obetaven igralec Leonardo DiCaprio. Očitno se je že zdavnaj odločil, da se bo iz filma v film šlepal z recikliranjem enega in istega nevrotičnega lika. Honorarji ne bodo zato nič skromnejši, feni so pa itak po definiciji neprištevna lahka roba, pa če se čustveno opredeljujejo politično ali razvedrilno. Isto sranje.

 

Kaj bi lahko sploh zanimivega pričakovali, ko se družbeno-političnega aktivizma loti z dušebrižnim zanosom tolpa premožnih, arogantnih in plitkih predstavnikov monopolne filmske industrije, ki v spregi z medijsko zvezdniško mašinerijo že desetletja tepta in izrinja relevantno filmsko umetnost na rob marginale? Kaj se zgodi, ko se moralistično navdahnjena tolpa brez ustvarjalnih idej in intelektualnega dometa, ki brez velike države pod objestno kapitalistično oblastjo, korporacijsko motiviranih umorov žlahtne konkurence in bebavih dobičkarskih medijev sploh obstajala ne bi, podstopi ustvarit filmsko kritiko neumne in pokvarjene oblasti, ambicioznih korporacijskih bebcev in medijske razprodane plitkosti? Jah, ne zgodi se nič nepredvidljivega. 

 

Črna komedija Ne glej v zrak! izpostavi nekaj resnic, ki jih v sodobnem globaliziranem svetu zaznava že vsak otrok, a povsem spregleda določene pomembne podrobnosti v kontekstu, kot to redno počnejo najbolj razprodani demagogi in populisti med politiki in njihovimi ideološkimi privrženci na varnih in udobnih položajih. Osrednja junaka zgodbe sta znanstvenika, mlada luštna doktorica astronomije Kate Dibiasky, ki izgleda in brblja kot zvezdnica Jennifer Lawrence. Starejši doktor astronomije Randall Mindy je tradicionalna karikatura razcapanega, introvertiranega in nevrotičnega knjižnega molja, a mediji pod njegovim antiseksapilnim imidžem zgolj ob rahlo pristriženi bradici kmalu prepoznajo perspektivno podobo "loverboya", ki bi lahko zažigal v slogu večnega mulca Leonarda DiCapria. Dr. Mindy postane seveda fukigračka prekaljene televizijske zvezdnice infotainment oddaje.

 

Lik prekaljene medijske fatalke Bree Evantee učinkuje resnično srhljivo, saj napoveduje prihodnost preobrazbe ljudi v robotizirane lutke z mrtvim obrazom, ki v skladu s psihopatsko motnjo ne izražajo nikakršnega razpoloženja ali emocij, ob nasmehu mesenega robota pa lahko zakričimo od groze. Androidna pojava se namreč nikoli ne nasmehne, ampak nam kvečjemu pokaže abnormalno bleščeče bele napadalne zobe, ki živijo in sporočajo neko svojo umetno skonstruirano požrešno zgodbo. Lik Bree Evantee je najbolj tragičen lik filma, čista žrtev neopatriarhalizirane modne industrije in enormnega kapitala, ki se pretaka v medicinske raziskave na področju "pomlajevalne" industrije in daleč presegajo investicije za prenekatere raziskave v boju proti boleznim. Nobena bolezen ne presega efekta normaliziranih psihopatologij in brezmejne duševne praznine sodobnega životarjenja.

 

Ko sem sredi filma končno dojela, da psevdonovinarsko zvezdnico uprizarja Cate Blanchett, sem lahko le vzkliknila, da je prihodnji oskar za masko očitno že rezerviran. Res izjemen dosežek, če ne bi kasneje ugotovila tudi to, da sploh ne gre za vrhunsko masko, ampak si je vrhunska igralka Cate Blanchett pač zelo nesamozavestno uničila obraz in posledični smisel svoje kariere. Igralka brez obrazne mimike je pač uničena igralka. 

 

Novi apokaliptični hit naslavlja predvsem emocijo groze pred smrtjo, ki se na ravni človeštva manifestira preko groze pred izumrtjem človeka. Bolj je življenje na ravni osebnostnega razvoja prazno, preračunljivo in brez žlahtnega smisla, hujši je strah pred smrtjo, ki predstavlja tudi konec možnosti za popravne izpite. Značajsko krepostna in moralno brižna znanstvenika se trudita svet opozorit, da se po vseh utemeljenih matematičnih izračunih Zemlji rapidno približuje gromozanski komet, ki bo že čez pol leta treščil v ocean in zradiral tuzemsko življenje. Prispodoba možne katastrofe naslavlja aktualno okoljevarstveno problematiko, s čimer se predvsem zaradi aktualnosti radi ukvarjajo tudi razni slabovestni premožni zvezdniški dobičkarji, kakršen je na primer Leonardo DiCaprio.

 

Ampak On je naš fejst fant, ker bojda prisluhne znanstvenikom. On upošteva svarila in pojasnila stroke. On za razliko od parade norosti arogantnih, skrajno neumnih, nerazgledanih in obsesivno kompulzivno pohlepnih politikov, medijskih mogotcev s svojimi podkupljenimi novinarskimi sužnji in kapitalističnih korporacijskih gurujev baje spoštuje pomen stvarnega znanja, ustvarjalnosti in intelektualnega razvoja za kakovost človeške eksistence. Zato tudi v filmu Ne glej v zrak! upodablja znanstvenika, ki se zaveda realnosti in ga kolektivna norost brezumnih pajacev na položajih moči povsem izloči iz igre, v kakršni se po logiki stvari tudi sam znajde slabo, niti ni razvidnega smisla, zakaj neki bi si želel sodelovat v takšni paradi ničevosti. Njegova genialna kolegica Kate Dibiasky, ki nevarni komet odkrije in jo doleti tista tradicionalna disfunkcionalna spomeniška čast, da komet poimenujejo po njenem imenu, je zaradi odgovornosti do človeštva in pokončne drže ob kariero, a "prekvalificirana" v prodajalko živilskih izdelkov sredi male trgovine vsaj trči v odbito očarljivega mladega ljubimca. Izjemno nadarjen Timothée Chalamet danes pomeni v Hollywoodu tisto, kar je nekoč predstavljal Leo DiCaprio.

 

 

 

 

Tragikomedija izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in primitivni ljudje na položajih moči kapitala in slave, ki jih povprečni naivni ljudje konstantno podpirajo. Podpirajo jih tudi na volitvah, ker so zmanipulirani od psihopatskega lažnega vtisa samozavesti, moči in priučene čvekaške všečnosti nastopačev. V spregi s popolnoma odsotnimi, pokvarjenimi in primitivnimi lovci na kapital nam krojijo sistem, ki recipročno podpira uspešno vzpenjanje po hierarhičnih lestvicah navzgor enakim profilom ambicioznih bedakov na vseh področjih. V takšnem ekonomskem in družbenem sistemu, ki surovost naravnega zakona v divjini le preslika na tehnološko razvito civilizacijsko platformo, ni prostora za bistroumne, ustvarjalne in moralno krepostne ljudi. Ni prostora za smisel. V takšnem vzdušju se zdi rušilni komet, ki trešči na Zemljo, blagodejna odrešitev, pomislek na podaljševanje življenja na Zemlji ali kjer koli v vesolju pa kot obsodba na predolgo življenje v koncentracijskem taborišču.

 

Na vidiku ni niti drobnega obeta, da bi lahko sanjali o učinkovitih popravnih izpitih. Med raznimi bezosi, zuckerbergi, muski, trumpi, macroni ali clintoni že ne. Do te točke vsak otrok razume poanto filma. Da se zgodba, ki opozarja na nevarnost vpliva skrajno neumnih in enako intenzivno narcističnih ljudi, kar sama ponuja v žanru satire, je logično. Egomaničnim butljem se je vedno enostavno posmehovat, dokler smo na varni distanci pred njimi. Vendar ravno skrivanje za satiro povzroči, da se za vse luknje v scenarističnem premisleku spet lahko kadar koli izgovarjamo, kako se samo malo hecamo, kar postane samo po sebi ironija.

 

Aktualni Netflixov hit, ki se osredotoča tudi na koronaslogan "Zaupajte v znanost!", se ob lahkotnem norčevanju na račun neumnih, narcističnih in nerazgledanih osebkov, ki predstavljajo pojem neoliberalnega sistemskega uspeha, povsem izogne bistveni podrobnosti. Kje so, zaboga, in kaj neki počnejo znanstveniki, profesorji in intelektualci, ki dopustijo, da pristane najboljša študentka astronomije za blagajno živilske trgovine, moralen in odgovoren doktor astronomije "Leonardo DiCaprio" pa v boju za osvetlitev resnice v najboljšem primeru le v postelji z mumificirano medijsko klovneso?

 

Komu služijo psevdoprofesorji na univerzi, ki se znebijo pametne in aktivistično zavzete protagonistke? Kaj počnejo znanstveniki, profesorji in domnevni intelektualci, medtem ko se trudi nek dr. Mindy prebit debele zidove medijske komunikacijske vezi z ljudstvom? Ali je problem v tem, da raje ne nastopajo v »infotainment« oddajah, ali pa v resnici nastopajo v skromnem preostanku informativnih in kulturnih oddaj ter v tiskovinah z resnim predznakom, kjer ne obravnavajo in ne komentirajo stvarnosti prav nič drugače kot v televizijski razvedrilni burki iz filma "Ne glej v Zrak!". Res da se manj smehljajo in spakujejo, včasih pa tudi ne, a rezultat ni zato prav nič bolj upanja vreden. Tudi v domnevno resnih pogovornih oddajah doživimo bore malo prodornosti in poguma ali pa nas doleti celo to, da slavni zabavni filozof sredi pandemije kriči: "Sem goreč proticepilec! Ups, ne, pardon, pomota. Sem goreč procepilec!" In mi se lahko le smejimo. Zmota je zabavna in logična, saj sta obe frazi gorečih ideoloških blaznežev, ki smetijo dnevno po družbenih omrežjih, nevredni osnovne drže intelektualne objektivne distance.

 

Predstavljajte si film, ki bi namesto osredotočenja na neumne in pokvarjene politike v spregi s še bolj neumnimi in pokvarjenimi korporacijskimi guruji, pokukal s kamero v zakulisje tistih, ki naj bi jih družba izobraževala, kalila in podpirala, da bi intelektualno presežno in strokovno vplivali na ustvarjanje splošne mentalitete ter na tokove ekonomskega in družbenega sistema. Predstavljajte si, kako bi izgledal film z enako tematiko bližajočega se "kometa", ki bo uničil svet, a bi se osredotočil na profesorje, znanstvenike, domnevno resne novinarje in etablirane intelektualce, kako prestrašeni in zadovoljni že s tem, da zasedajo neko delovno mesto in celo prejemajo bolj ali manj skromno plačo, kvečjemu kdaj pa kdaj zakrakajo po resnih medijih kakšno ideološko puhlico svojih strankarsko opredeljenih gospodarjev, sicer pa pridno štancajo znanstvene članke za pridobivanje kariernih točk in pač pretežno zgolj opravljajo svoje delo po navodilu. Ali se celo … ulalala … nekateri na vse kriplje pehajo za dobiček kot podjetniki ter slej ko prej v spregi s korporacijami in politiki raje modro molčijo, namesto da bi moralno in kritično obravnavali ter soustvarjali sistem, ki jih na žalost hrani! 

 

Predstavljajte si film, v katerem predstavnica medicinske stroke tik pred odhodom v pokoj in sredi pandemije, ki traja že dve leti in ustvarja nov ekonomski udar nad revnim in srednjim slojem, objestno tuli v kamero, da zdaj bodo pa sneli rokavice in pokazali, kaj je tortura, vsem tistim, ki se nočejo vsake tri mesece cepit (ker se farmacevtskemu gigantu očitno namesto izdelave kakovostnejšega cepiva bolj splača prodajat slabše učinkovito cepivo, s kakršnim naj se živelj fiksa magari vsak mesec še pet let). Medtem bi nek bančnik, ki je bil vsiljeno izvoljen na položaj predsednika Francije, enako tulil v kamero, da bo vse sile napel za maltretiranje necepljene golazni in jim morda celo odvzel status državljanov.

 

Predstavljajte si, da se omenjeno dogaja, medtem ko po Zahodu kroži že peti sev, ki bi se razširil iz Južne Afrike, kamor se cepiva ni splačalo prodajat, niti financirat transporta in logistike za razdeljevanje cepiv, ki bi zaradi prekoračenega roka na Zahodu ostala neuporabljena. Sev iz tistega predela sveta, kjer so precej bolj prebolevali virus in je tudi v večjem številu umiralo predvsem ranljivo prebivalstvo, bi se širil bistveno hitreje, a postal tudi bistveno manj nevaren za težji potek bolezni.

 

Ali v našem filmu zaradi nenadne silne skrbi za zdravje in preživetje državljanov obstaja prizor veselja zaradi milejše različice seva?! Seveda ne! Sveta groza! Protagonisti so tako paf, da nas za trenutek pozabijo nategovat, kako mar jim je kar naenkrat za naše zdravje, prvič v zgodovini. Gospodo je strah sesutja gospodarskega sistema, če bo več kot polovica življa na bolniški zaradi prehladov in grip. Morda bo celo še kdo potreboval zdravniško pomoč. Pa menda ne bomo resno investirali v javno zdravstvo?! Ljudje so vendar zgolj strošek, razen če so na bolezen in smrt izkoriščena delovna sila in kolesje vseobsežnega potrošništva.

 

Predstavljajte si film, v katerem bi predstavnica medicinske stroke filozofsko modrovala, da obvezno cepljenje s kakršnim koli cepivom že, magari vsak tretji mesec, ne pomeni prisilnega cepljenja, ker pojem prisile pomeni prisilo le v primeru, da tiran potrka na vrata vašega doma in vas fizično prisili v določeno dejanje. Kako bi se v današnji neoliberalni diktaturi smejali takšni črni komediji na velikem platnu, mar ne? V Avstraliji in na Kitajskem bi še posebej pokali od smeha. No, ja. Takšnega filma videli ne boste! Tudi filma o premožnem dr. Anthonyju Fauciju, ki je kariero tlakoval ob Ronaldu Reaganu in Miltonu Friedmanu v deželi sanj, ne boste videli, še posebej s strani vojščakov hollywoodskega ekonomsko propagandnega programa ne.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.287
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.377
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.645
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.502
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.345
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.091
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.025
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.131