Razkrivamo

Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe

Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen energentov. V vladnih krogih se povsod po svetu razmišlja tudi v smeri, kako bi potrošnikom, porabnikom energije te cenovne pritiske omilili. Zanimivo pa je, da le redko preberemo kaj o tem, kam se stekajo ta višja plačila za porabljeno energijo. Nasploh ob višjih cenah tarnamo nad višjimi stroški, a le-ti se vedno odražajo tudi v sorazmerno višjih prihodkih drugih udeležencev na trgu. Seveda imajo tudi ti višje vhodne stroške, a inflacija vseeno na koncu pomeni predvsem prerazporejanje dohodkov iz enega segmenta družbe k drugemu.

12.01.2022 20:55
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   elektrika   energetika   cene   NEK   TEŠ   Slovenija   električna energija   uvod  

Foto: arhiv portal+

Višji stroški elektrike za porabnike - in s tem prihodki elektrarn - se bodo odrazili predvsem v višjih zaslužkih (dobičkih) državnih energetskih družb, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali je potrebno, da se domača električna energija sploh podraži. 

Ko rastejo cene nafte, nam je seveda popolnoma razumljivo, da se naši višji stroški odražajo v višjih prihodkih (zaslužkih) držav proizvajalk nafte. Tu je sicer potrebno dodati, da so se povečani zaslužki denimo Rusije ali Savdske Arabije odrazili tudi v povečanih nakupih teh držav pri kupcih nafte in veliko denarja se na ta način vrne. Pri povečanih stroških električne energije pa zadeve niso tako enoznačne. Danes domači podjetniki izpostavljajo, da se jim bodo računi za elektriko za naslednje leto tudi podvojili - a tudi ta denar bo nekdo dobil. In glede na to, da se z elektriko preko 80 % oskrbujemo iz domačih virov (zaenkrat), da je pretežni del proizvajalcev elektrike v državni lasti ter da smo pri stroških proizvodnje le v manjši meri odvisni od uvoznih komponent, je logično sklepanje, da se bodo ti višji stroški odrazili predvsem v višjih zaslužkih državnih podjetij.

 

Ta ocena je seveda zelo poenostavljena, a dejanske številke, ki so predstavljene v nadaljevanju teksta, temu precej pritrjujejo. Ob razmišljanjih, kako porabnikom nadomestiti vsaj del povečanih stroškov električne energije, ne bi bilo odveč, če bi država vzporedno pripravila tudi natančno analizo, kam se bodo pravzaprav stekla vsa ta dodatna plačila končnih potrošnikov in podjetij za porabljeno elektriko. Nekdo bo ta denar dobil in najbrž je tu vir za financiranje morebitnih nadomestil ali subvencij.

 

Kadar danes tečejo pogovori o elektriki, se ti vrtijo predvsem v prihodnosti, o transformaciji proizvodnje v obnovljive vire ter s strani bolj realnih poznavalcev energetike tudi o omejitvah, ki jih imamo pri tem v Sloveniji. Če pa obravnavamo trenutna gibanja cen elektrike, pa moramo seveda gledati, iz katerih virov se oskrbujemo danes. Zato je v nadaljevanju najprej nekaj prikaza strukture proizvodnje in porabe električne energije v Sloveniji v zadnjih letih. Nato bomo te podatke povezali še s finančnimi podatki proizvajalcev električne energije v Sloveniji. Pri tem bi takoj na začetku opozoril, da je zaradi bolj realne slike v prikazih obsega in stroškov proizvodnje elektrike upoštevana samo polovica krške nuklearke (v uradnih pregledih se upošteva celotna proizvodnja NEK, nato pa polovica kot izvoz).

 

 

Struktura domače proizvodnje električne energije se zadnja leta bistveno ne spreminja: blizu 40 % prispevajo hidroelektrarne, TEŠ tretjino, NEK pa blizu četrtine.

 

Na prvi sliki so podatki o proizvodnji električne energije v Sloveniji ter celotni potrošnji v GWh in v odstotkih glede na celotno razpoložljivo energijo za porabo. Nominalne številke kažejo, da v Sloveniji proizvedemo okoli 12 TWh električne energije na leto. Nekoliko manj proizvodnje je bilo v 2019, predvsem zaradi slabših hidroloških razmer, zadnji dve leti pa je nekoliko nižja proizvodnja v TEŠ. Vseeno pa se struktura domače proizvodnje zadnja leta bistveno ne spreminja, blizu 40 % prispevajo hidroelektrarne, TEŠ tretjino, NEK pa blizu četrtine. Proizvodnja sončne in vetrne energije je k celotni proizvodnji zadnji dve leti prispevala 2,3 %.

 

To so deleži v proizvodnji, medtem ko so na sliki deleži porabe celotne razpoložljive električne energije skupaj z uvozom. Kot kažejo nominalni podatki, je bila lani ob celo nekaj večji domači proizvodnji poraba elektrike zaradi znanih razlogov (covid) precej nižja. Letos se je do septembra zopet dvignila (od 10,0 na 10,3 TWh), a je še vedno nižja kot v istem obdobju leta 2019. Ob nižji porabi nam je tako lani zmanjkalo samo 7 % vse potrebne električne energije, sicer pa se je odstotek uvoza gibal okoli 15 %. V "normalnih" razmerah trenutne porabe in razpoložljivih proizvodnih agregatov smo na področju električne energije v Sloveniji torej 85-odstotno samooskrbni. Ker so v zasebni lasti samo manjše elektrarne, lahko ocenimo, da je okoli 95 % domače proizvodnje električne energije realiziramo v družbah v lasti države (približno 80 % torej proizvedejo državni proizvajalci elektrike, 5 % domači zasebni sektor, 15 % pa uvozimo).

 

 

 

 

Na drugi sliki je prikazana tudi struktura njene porabe. Ob lanski 5 % upadu skupne porabe elektrike so gospodinjstva porabila celo več, zaradi česar je njihov delež porabe porastel na 27 %. Največji porabnik energije je seveda industrija, kjer je bil v preteklem letu tudi največji upad. Na sliki je ločeno prikazana dejavnosti proizvodnje kovin, kjer so največji posamezni porabniki elektrike (metalurgija in proizvodnja aluminija), a njihov delež v celotni porabi ni tako visok (12 - 14 %), kot se pogosto razlaga.

 

 

 

 

To je torej osnovni pregled proizvodnje in potrošnje električne energije v Sloveniji, na osnovi česar bi poskušali oceniti vpliv višjih cen energije. Vsi prodajalci elektrike napovedujejo precejšnje povečanje cen za leto 2022, kar utemeljujejo s splošno rastjo cen energentov. Čeprav smo v državi strogo ločili proizvodnjo elektrike od distribucije in od prodaje, pa prodajalci elektrike prvenstveno prodajajo domačo proizvodnjo (85 %), pretežno iz družb v državni lasti. Lahko sicer, da domačo elektriko izvažamo in kupujemo uvozno (pregleda nad tokovi ni), a v tem primeru bi potem za izvoženo elektriko dobili ustrezno več in rezultat na nivoju države bi bil podoben.

 

Glede na pozitivne samoocene trgovcev z elektriko bi lahko celo sklepali, da znamo uvoziti elektriko celo ceneje kot prodati v tujino. Seveda so takšne ocene precejšnje poenostavljanje, saj so prisotne izjemne razlike v cenah glede na uro, včasih tudi minuto, a na koncu so vseeno relevantni rezultati poslovanja naših največjih elektrarn. Višji stroški elektrike za porabnike se bodo tako lahko odrazili samo v višjih prihodkih (zaslužkih) državnih družb za proizvodnjo elektrike (hidroelektrarne, TEŠ, NEK, TEB), sicer je nekaj močno narobe (najbrž razlike ne pobirajo posredniki, prodajalci, čeprav so tudi ti pretežno v državni lasti).

 

Na koncu teksta je precej podrobna tabela z oceno strukture stroškov elektrike za leto 2019 po vrstah proizvodnje (to leto je bolj tipično za trenutno stanje). Za prodanih 11,9 TWh so vse domače elektrarne realizirale 530 milijonov evrov prihodkov ali 44,5 eur/MWh. Najdražja je bila elektrika iz TEŠ in ob predpostavki, da smo po podobni ceni kupovali tudi manjkajočo elektriko iz uvoza, je bila skupna vrednost proizvedene in kupljene elektrike okoli 660 milijonov evrov.

 

Ta znesek je na drugi strani strošek nabave elektrike za porabnike in ta naj bi se jim drugo leto pomembno povečal. Zato nas zanima, kam smo do sedaj namenili teh 666 milijonov, torej kakšna je bila struktura teh prihodkov v elektrarnah (plus uvoz). Približno tretjina (212 milijonov) je šla za uvozno komponento, ki je povezana z gibanji cen na svetovnem trgu. A ta številka zajema predvsem neposredni uvoz manjkajoče elektrike, visoka postavka so še emisijski kuponi za TEŠ (lani 78 milijonov evrov) ter relativno manjši zneski za gorivo za NEK ter ostale agregate (plin, nafta ...). Od preostalega iztržka pa so elektrarne porabile 86 milijonov za razni material, preko 200 milijonov pa je šlo širše gledano za plače in okoljske ter koncesijske dajatve. Preostalih 160 milijonov evrov je bilo prostega denarnega toka.

 

 

V "normalnih" razmerah trenutne porabe in razpoložljivih proizvodnih agregatov smo na področju električne energije v Sloveniji približno 85-odstotno samooskrbni.

 

Kaj kažejo te številke, ki so podrobneje za vsako vrsto elektrarne prikazane v tabeli? Če izločimo uvoz elektrike, ki je posebna zgodba, naši (državni) proizvajalci elektrike porabijo le manjši del prihodkov za kake uvozne komponente, kjer lahko pride do večje podražitve. Večina prihodkov pa gre za plače, prejemke države ter presežni finančni tok (za odplačila posojil, nove naložbe ali izplačila dobičkov). Pomembno višji stroški elektrike za porabnike (in s tem prihodki elektrarn) se bodo zato odrazili predvsem v ustrezno višjih zaslužkih (dobičkih) državnih energetskih družb (najbrž si v energetiki zato ne bodo podvojili plač). Tu pa se potem objektivno postavi vprašanje, ali je potrebno, da je ustrezno dražja tudi domača električna energija. Če pa sprejmemo tezo, da so pač tudi cene elektrike tržno blago, potem pa ima država preko lastništva teh družb vzvode in vire, da lahko te izjemne skoke stroškov vsaj delno sanira. To pravzaprav velja tudi za močno povečane cene emisijskih kuponov. Ti sicer povečujejo stroške proizvodnje elektrike v TEŠ, a višje cene kuponov se odražajo tudi v višjih prilivih v Podnebni sklad (kjer se je težko znebiti občutka, da se skoraj trudimo, kako porabiti vse te stomilijonske zneske).

 

Če povzamemo prikazane številke, bi lahko zaključili:

 

  • v današnji energetski bilanci Slovenije smo odvisni predvsem od treh virov (hidro, TEŠ, NEK) in brez kateregakoli proizvajalca bi se izjemno povečala odvisnost države od uvoza (tudi do polovice v kritičnih obdobjih), kar bi bilo skoraj nesprejemljivo s finančnega in še bolj s strateškega vidika,

 

  • danes lahko z domačimi energetskimi agregati pokrijemo kakih 85 % potreb po električni energiji in le manjši del stroškov proizvodnje je povezan z morebitnimi dvigi cen energentov na svetovnem trgu, pretežni del zaslužka proizvajalcev elektrike pa se namenja na plače in prejemke države ter vire za nove naložbe,

 

  • zaradi tega ni razlogov, da bi se proizvodni stroški domače proizvodnje elektrike pomembneje povečali, če pa sledimo globalnim gibanjem cen, bodo državna proizvajalci ustvarjali sorazmerno višje dobičke, država pa bo imela vire za sanacijo najbolj prizadetih porabnikov,

 

  • prehod v večji delež obnovljivih virov in s tem povezane investicije v nove proizvodne agregate ter distribucijsko omrežje bodo seveda zahtevale dodatna sredstva in omenjeni finančni presežki bodo še kako potrebni - a pri tem se moramo vseeno zavedati, da to ni zaradi obstoječih objektov in obstoječih stroškov proizvodnje, temveč zaradi želenih sprememb na področju energetske oskrbe.

 

 

Opomba in viri: Podatki o prihodkih in stroških so finančni podatki za glavne energetske družbe (polovica pri NEK), od vseh ostalih 500 družb, registriranih v dejavnosti proizvodnje elektrike, pa je upoštevano 70 % poslovanja, ker se nekatere družbe ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi. Zaradi tega so podatki deloma ocenjeni (tudi za uvozni del), kljub temu pa z zadostno  zanesljivostjo odražajo cenovna in stroškovna razmerja. Podatki o proizvodnji in porabi električne energije v GWh temeljijo na podatkih SURS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.544
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.734
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.692
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.838
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.548
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.159
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.049
08/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.844
09/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 613
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 453