Komentar

Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.

Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske umetnosti, komunist, kolumnist, anarhist in istočasno rimokatolik. Kmalu po rojstvu v Bologni se je njegova družina preselila v Idrijo, kjer je preživel pomembna leta svoja otroštva. Idrijčani bi morali biti zelo ponosni na to dejstvo, da se je tako globinsko artikuliran umetnik oblikoval v njihovem živo-srebrnem mestecu.

16.01.2022 01:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Pier Paolo Pasolini   film   umetnost   Vrhnika   Idrija   Sveti Pavel   Vatikan

Družbo Pasolini objokuje, obenem pa ji grozi. Kar pa je najpomembneje, odpušča ji! Na tej točki je Pasolini kristjan.

Preliv med dvema kadroma. Potrjujem, vsi smo v nevarnosti. Pier Paolo Pasolini je bil antiteist, zagotovo eden najradikalnejših, kar jih poznam. A kljub vsemu je naredil čisto vse, da bi prepoznal "absolut" v svojem filmskem projekcijskem snopu. Bil je prepoln lepih blodenj o bogu. Njegova modernistična nervoza ga je dnevno obsedala. Prav sram me je, citirati ga. Težko si predstavljate, do kakšnih razsežnosti ga je gonila obsesivna nervoza.

 

Njegovo umetniško delo sem spoznal v mladosti prek njegovih filmov. V lokalnem kinu na Vrhniki so nam ob torkih vrteli filmske mojstrovine in bodoče klasike. V kino gledališču je prav posebno mesto pripadalo Pieru Paolu Pasoliniju. Po zaključku projekcije so nam različni poznavalci filmske umetnosti predstavili nekaj ključnih misli o filmu večera. Takšni časi so bili to.

 

Preliv med kadroma. Te dni sem med gledališkimi vajami počival tako, da sem prebiral knjige v bližnjem antikvarjatu, ki se je nahajal v bližini lokacije, kjer smo imeli vaje. Med drugimi sem si podaril Pasolinijevo knjigo z naslovom Vsi smo v nevarnosti, prepolno religiozne in filmske abstrakcije. Knjiga je tako postala izhodišče mojega današnjega komentarja. V njej je več kot vidna Pasolinijeva konceptualna zrelost, in to od prvega dne, ko je začel pisati poezijo v lokalnem furlanskem narečju.

 

Težko bi za Pasolinijevo umetnost rekli, da je bogoiskateljska. Prej bi lahko rekli, da jo goni spolna strast. Posledično pa jo pospešuje ideološka analiza. Lahko bi rekli, da ga vzburja religiozno drgnjenje. Pasolini je usmeril svoj filmski jezik v posebne vrste dikcijo. Svoja premišljevanja je naslovil Luteranska pisma. Osrednji del knjige Vsi smo v nevarnosti je posvečen projektu za film o Svetem Pavlu.

 

Dolg preliv med kadroma. Osvobodi (se) tistega, ki te je prišel pokončati. Vsi smo v nevarnosti. Pasolini prevaja mite v sodobne strukture. Pavel sredi pariške avenije zasliši božjo besedo. V Barceloni je že nemočen. Spreobrnjen se umakne v puščavo. V knjigi beremo scenarij za film o človeku Pavlu. Beremo literaturo v obliki scenarija, ki si ne želi, da bi bil posneta. To pa je že upoštevnja vredna umetniška pozicija. Kristusova konceptualizacija osvetli vse njegove učence. Še posebej Savla / Pavla. Preklinjajoča usta niso le usta. So tudi odprtina užitka. Govora!

 

Pojdite z mirom. Preliv. Pasolini z literaturo uveljavlja filmske kadre. Za molitev ne potrebuje hrama. Sam sebi je oltar bolečine. Poklekne in že je sredi želje, izoblikovane iz seksualne nujnosti. Množice imajo veliko raje slast od pobožnosti, pravi sveti Pavel. Ob njem se zbirajo ponižani, sužnji, črnci in intelektualci. Predvsem pa mladina. Zbrano ga poslušajo. Nahajajo se v sobi manjšega hotela v New Yorku. Sveti Pavel ima odprto srce za izobražene in etične. Uči jih ponižnosti. Uči jih mučeništva – in to v New Yorku. Na nekem drugem mestu poslušamo fantastične umetnike ter fašistične zločince. Vse je prepleteno. Verska strast obseda apostole. Tudi svetega Pavla. Spreminja jo v ideološko strast. Trpi s troedinim.

 

V romanu-scenariju je prisotna ena sama kaotičnost, prepolna epizodičnosti. Sveti Pavel na začetku scenarija živi meščansko življenje. V svojem bistvu je pariški farizej. Potem sledi opis opisa. Sesuva moralizem. Pretvarjanje. Umetnik-pesnik-režiser napada zlo samo. Pasolini je v tistem času predlagal celo ukinitev šol in televizje. Menil je, da je to edina pot, da se zavemo nevarnosti, ki jo prinaša negativna plat ideologizacije.

 

Ponoven preliv. Sprašuje se, le zakaj materializirati umetnino, če pa jo lahko sanjamo? Televizjo in šolo enači z državo. Sveti Pavel je Kristusov medij, ki se zaveda svoje začasnosti in nedokončanosti. Pier Paolo Pasolini se na poseben način istoveti s svetim Pavlom. Podobno kot dramska tekstura Svinjak postane s časom film Teorema scenarij za film o Svetem Pavlu posebne vrste literartura. Pasolini mite umešča v sedanji čas. Umetniške sklope z očmi bralca prevaja v druge umetniške zvrsti. Z metodo - prevrednotenja. V nepopolnem prepozna možen obstoj smiselnosti. Nenehno odpira različne dramaturške situacije, ki postanejo nosilke novih in novih zapletov. V slabih literarnih in filmskih zvrsteh prepozna možnost doživljanja bibličnih razsežnosti. Uživa v tem, ko se istoveti s slabimi filmi in še slabšo literaturo. V bistvu beremo v njegovi literaturi priprave na snemanje filma. Priprava na materializacijo pesmi postane že sama po sebi oblika pesmi. Fragmentarnost, ki s svojo kaotičnostjo dobiva obrise poezije. Tako kot dobimo občutek nedokončanega filma. To je priprava na film. Raziskava. S tem dobimo posebno umetniško zvrst: Nedokončan roman. Filmski torzo, ki se nenehno samonanaša in sprevrača.

 

Zatemnitev. Scenarij za film objavi kot posebno literano zvrst. Po obliki je scenarij, a je istočasno več kot scenarij in več kot literatura. Je meta stanje-scenarija. Rad se ponavljam: Beremo bodoči film, ki ne bo nikoli posnet. Pasolini raziskuje intertekstualnost. Prenos pomena. Filmar ohranja sam sebe v literarni obliki. Pasolini je menil, da je ta oblika zanj idealna. Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.

 

Nenehno je stal na prižnici. Njegovi filmi so branje poblaznelih pridig. Vsaka njegova pridiga pa je poezija. Sam pravi, da ni pozije brez škandala. Škandal pa pomeni nemoralno dejanje. Pasolini je oboževal nemoralnost. Zelo nenavdano pa je to, da so film Muke po Mateju v Vatikanu uvrstili med sto najboljših filmov XX. stoletja. Že vedo, kaj delajo! Pridige in poslanice. Sveti Pavel je predvsem literat, avtor štirinajstih knjig. V njih opisuje modele organiziranja sveta. Pasolini pa je pesnik, rojen, da škandalizira svet. Pasolini pravi, da je poezija sestra vere in sestrična filma.

 

Naj mi bralec oprosti, ker se neumno sprašujem, kdo bi bil danes sveti Pavel? Tisti, ki oblikuje odlično organizacijo. Projekt za film o Svetem Pavlu je literarna konceptualizacija snemanja filma brez kamere. Pasolini si neskončno želi slediti avtentični Pavlovi misli. S Pavlom želi sprožiti Pavlovo aktualnost.

 

Zadnji preliv. Vsebina umetnine Pavel je novoveški konformizem. Družbo Pasolini objokuje, obenem pa ji grozi. Kar pa je najpomembneje, odpušča ji! Na tej točki je Pasolini kristjan. Živeti v središču sveta in istočasno živeti razpršen v absolutu. Dejstvo je, da je Pasolini vedno na strani tistih, ki so šibki, potlačeni, mučeni in zasmehovani. Pasolini je Pavel! Še raje pa bi bil Kristus.

 

Odjavna špica.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.558
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.070
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.851
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 463