Državni zbor je 13. januarja 2022 sprejel zakon, ki utegne usodno poseči v dolgoletno in utečeno kriminalno prakso nabave medicinske opreme v našem državnem zdravstvu. Na videz nič kaj pompozni pravni akt se imenuje Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju (vir), posega pa tja, kjer se vsako leto "izgubijo" milijoni evrov: na področje nabave medicinskih pripomočkov. Zakon ima 10 členov, ki temeljito posegajo ravno na tisto področje naročanja v zdravstvu, kjer je v preteklih letih in celo desetletjih prihajalo do najhujših zlorab. O prirejenih javnih razpisih na področju nabave medicinskih pripomočkov smo na portalu+ od leta 2015 pogosto pisali, izpostavili smo tudi več konkretnih primerov, celo imena in priimke smo objavili. Posledica je bila kup groženj, tožb in drugih oblik pritiskov, vendar doslej nismo bili še nikoli obsojeni, saj so se tožbe v zadnjem hipu čudežno umikale, grožnje pa so postale "nesporazum v komunikacji".

Potem ko je bila oblikovana parlamentarna preiskovalna komisija, ki je pod drobnogled vzela nekaj najbolj v nebo vpijočih primerov korupcije v državnem zdravstvu, pri tem pa zaslišala tudi konkretne ljudi, se je pritisk na medije zmanjšal, kajti t.i. zdravniško-dobaviteljska mafija je začutila, da se ji tla pod nogami spodmikajo in da njeni člani - pa naj se obnašajo še tako arogantno - nikakor niso več nedotakljivi.

Enajsterica, ki si jo gre zapomniti

Prejšnji teden pa se je zgodilo še nekaj, kar bo usodno poseglo v dosedanjo kriminalno prakso: zakonodajalec se je končno odločil, da sprejme dopolnitve in spremembe obstoječe zakonodaje, ki je hočeš nočeš vse te anomalije in korupcijo dopuščala. Presenetljiv je bil sicer poskus KPK pod novim predsednikom, da "argumentirano" nasprotuje kakršnim koli spremembam obstoječe zakonodaje, toda to bo zgodba za prihodnjič (podobno kot dolgoletna lenoba ali pa celo namerna ignoranca Specializiranega državnega tožilstva v primeru afer na področju zdravstva).

S kakšnimi argumenti lahko Levica opraviči takšno nerazumljivo glasovanje?

Glasovanje v državnem zboru si gre zapomniti zlasti po tem, da se je velik del opozicije (SD, SAB, LMŠ, del upokojenske stranke) elegantno izognil opredeljevanju do te materije s tem, da se je glasovanja vzdržal bodisi so šli ravno takrat na kavo. So pa proti mirno glasovali v poslanski skupini Levice, kar se zdi nelogično in skregano z zdravo pametjo. Hkrati obnašanje poslancev in poslank Levice odpira vprašanje, pod čigavim vplivom so bili, da so tako glasovali, kajti s svojo potezo so tudi de iure dali vedeti, da nasprotujejo ureditvi vprašanja prirejenih razpisov v zdravstvu, še posebej ko gre za nabavo medicinske opreme. Če bi se, denimo, izkazalo, da je ta stranka v zadnjih mesecih ali pa celo v tednih pred volitvami od posameznikov, ki so blizu dobaviteljem v zdravstvu, prejela kakršne koli donacije, bi bil to konec te stranke, Slovenija pa bi dobila eno hujših korupcijskih afer v zadnjem desetletju.

Urad za centralno cenovno evidenco

Zakon tudi določa, da mora biti že mesec dni po sprejemu ustanovljen Urad za centralno cenovno evidenco. Skupina Zdravstvo.si, ki je pozdravila sprejem zakona, je ob tem poudarila, da bo od besed potrebno kar najhitreje preiti k dejanjem in da mora v zakonu predvideni urad čim prej zaživeti. Zdravniki, ki sestavljajo skupino Zdravstvo.si, in sicer Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Jurij Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik, so ob tem zapisali:

"Mnenja smo, da gre za prelomni dogodek na tem področju, saj zakon po desetletjih preplačevanja medicinskega materiala pomeni prvi korak k našemu približevanju cenam medicinskih pripomočkov in materialov v razvitih državah Evropske unije. Še posebej smo ponosni, ker je v zakonu upoštevanih kar nekaj priporočil skupine zdravstvo.si. Da pa zakon ne bi ostal le mrtva črka na papirju in da ga dobavitelji ne bodo ponovno izigravali, pa je nujno, da država zagotavi dosledno implementacijo zakona po vzoru izvedbenega predloga."

Ko gre za z zakonom ustanovljeni Urad za centralno cenovno evidenco, zdravniki poudarjajo, da je posebej pomembno, da "uresničitev zakona vodijo brezkompromisni in strokovni ljudje z lastnimi izkušnjami s tega področja" in zato za direktorja predlagajo zdravnika, dr. sc. Blaža Mrevljeta, dr. med.:

"Dr. Blaž Mrevlje je bil vrsto let aktiven na področju nabav v medicini in je poznavalec delovanja javnega zdravstva v na tem področju urejenih državah Evropske unije (Nemčija, Anglija, Poljska). V širši javnosti pa je dr. Mrevlje poznan po sodelovanju pri razkritju hudih zlorab javno zbranega denarja v primeru večkratnih predplačil žilnih opornic (Poročilo DZ-2018, vir). Dr. Blaž Mrevlje do podrobnosti pozna tokove koruptivnega delovanja pri nabavah medicinske opreme in materialov. Presekati ustaljeno prakso preplačevanja medicinskim pripomočkov v slovenskem javnem zdravstvu jemlje kot svoje poslanstvo."