Razkrivamo

Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom

Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi omogočile bi masovni napad, invazijo na Ukrajino. Ruska armada v tem prostoru že izvaja vaje s pravo municijo, pred dnevi so Rusi izvedli obsežen kibernetični napad na svojo zahodno sosedo. Po nekaterih podatkih je Rusija začela z umikom dela svojega diplomatskega osebja iz Kijeva. Invazijo rusko vodstvo sicer še vedno vztrajno zanika, kar pa je razlog za dodatno zaskrbljenost. Vse, kar je Kremelj v preteklosti običajno zanikal, je bilo namreč res ...

21.01.2022 02:57
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   invazija   Kijev   EU   NATO   Putin   Biden   vojna   Nemčija

Obdobje stabilnosti na evropskih tleh je končano.

Aprila 2021 sem na portalu+ ob podobnem kopičenju ruskih čet ob ukrajinskih mejah, kot smo mu priča v zadnjih tednih, zapisal, da čeprav izgleda vse skupaj alarmantno, pa to ne pomeni nujno uvoda v ruski napad na Ukrajino. Pravzaprav sem v lanskem prispevku zaključil, da nevarnosti invazije niti ni (bilo), čeprav nisem izključil možnosti, da bo z ruske strani v prihodnje prišlo do ponovne zaostritve. Tokrat, v drugi polovici januarja 2022, moram žal zapisati, da nadaljnja ruska agresija na Ukrajino ni samo možna, ampak je tudi vse bližja oziroma vse bolj verjetna. Takšnih napetosti v Evropi ni bilo že vse od vrhunca hladne vojne pred šestdesetimi leti! Če se spomnite, je Rusija leta 2014 vojaško posredovala v Ukrajini zaradi njenega sporazuma o sodelovanju z Evropsko unijo; tokrat pa se je Rusija zapičila v prizadevanja Ukrajine - in še kakšne njej sosednje države -, da se reši njenega pritiska z vključitvijo v obrambno zavezništvo NATO.

 

Rusija tokrat ne kopiči čet le na svoji meji z Ukrajino, ampak tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za mnogo večje sile kot pred letom dni! Omogočile bi masovni napad. Ruska armada v tem prostoru že izvaja vaje s pravo municijo. Pred dnevi so Rusi tudi že izvedli obsežen kibernetični napad na svojo zahodno sosedo Ukrajno. Po nekaterih podatkih je Rusija začela z umikom dela svojega diplomatskega osebja iz Kijeva.

 

 

Ruske sile bi morale v nekaj dneh zavzeti vsa strateško pomembna vozlišča v Ukrajini, če bi želeli preprečiti dolgotrajni, gverilski vojni, ki si jo Putin zagotovo ne želi.

 

 

Pobuda je vseskozi v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vse to je seveda lahko tudi le v smislu nadaljnjega pritiska na sosednjo državo in ne kot uvod v dejanski napad. Invazijo rusko vodstvo sicer vztrajno zanika, kar je razlog za dodatno zaskrbljenost. Vse. kar je Kremelj v preteklosti običajno zanikal, je bilo namreč res ...

 

 

Putin bi rad izkoristil priložnost

 

S svojimi nerealnimi in ultimativnimi zahtevami, skreganimi z obstoječo mednarodno ureditvijo do ZDA, zveze NATO in nenazadnje do same Ukrajine, se je ruski predsednik spravil v položaj, ko si bo težko rešil obraz brez nadaljnjega takšnega ali drugačnega vojaškega posega v Ukrajini. Zahod mu sicer ponuja pogajanja o sprejemu ukrepov za krepitev zaupanja, transparentnosti, nadzora nad oborožitvijo ali prepoved njenega nameščanja vzdolž ruske zahodne meje, ki pa bi seveda zavezovali obe strani. To pa seveda ne prinaša ukrajinske odpovedi suverenosti in samoodločbi oziroma podreditve Ukrajine in še katere države, kar je cilj ruskega predsednika. Kako resen je položaj, da Rusija to doseže z vojno, priča tudi mrzlično delovanje ameriške diplomacije v teh dneh.

 

Putin se zaveda, da Zahod v vojno z njo zaradi Ukrajine ne bo šel. Ameriški predsednik Biden je bil o tem zelo jasen. Skupaj z zaveznicami je v primeru nadaljnje ruske agresije resda zagrozil s hudimi ekonomskimi posledicami, vendar je vprašanje, če bodo tovrstna svarila zalegla. Za nameček je Biden še dokaj nesrečno dodal, da v primeru manjšega vpada reakcija ne bo tako huda. Putinu je tudi jasno, da položaj ameriškega predsednika tako navznoter kot navzven ni najboljši. Njegovi stranki na letošnjih vmesnih kongresnih (parlamentarnih) volitvah kaže slabo. Kakšnega pretiranega zaupanja v odnosu z evropskimi zaveznicami mu tudi ni uspelo obnoviti. Članice Nata in EU v primeru Ukrajine tudi niso zgled kakšne 100% enotnosti.

 

 

Kaj se dogaja v Putinovi glavi? Invazija na Ukrajino v tem trenutku je zaradi mednarodnih okoliščin za ruskega avtokrata relativno manj tvegana kot denimo lani.

 

Putin najbrž računa, da posledično na koncu zaradi tega tudi ekonomske sankcije ne bodo tako hude, kot se zdijo v tem trenutku. Evropsko enotnost lahko dodatno omaja z omejitvami ali prekinitvami dobav zemeljskega plina. Skratka, trenutek za pokoritev Ukrajine in drugih sosednjih držav bi bil lahko v njegovih očeh kar pravi.

 

 

Zgodovinska vloga Nemčije

 

Karakteristični je primer Nemčije. S sprejemom izgradnje dodatnega plinovoda pod Baltskim morjem (Nord Stream 2) Rusiji omogoča, da iz tranzita ruskega plina v Evropo izloči Ukrajino in ji s tem povzroči veliko ekonomsko škodo in jo tako oslabi. Nemčija doslej ni zavzela jasnega stališča, kakšna bo usoda plinovoda v primeru nadaljnje ruske agresije. Je pa dala vedeti, da med sankcijami v tem primeru ne vidi izločitev Rusije iz sistema Swift, tj. medbančnega plačilnega sistema. Nemčija tudi ne odobrava, da bi članice Nata in EU z dobavami defanzivnega orožja krepile vojaško obrambno moč Ukrajine. S tem v zvezi se zastavlja vprašanje, zakaj so se britanska vojaška transportna letala, ki so pred dnevi v Ukrajino tovorila obrambno protitankovsko orožje, izognile nemškemu (in nizozemskemu) zračnemu prostoru.

 

Ustvarja se občutek, kot da so v Nemčiji nekateri bolj kot glede ruske agresije zaskrbljeni, da bi se ji Ukrajina upirala. Enako, da so Rusiji že priznali interesno sfero, ne glede na drugačne izjave, ki prihajajo iz vrst Nata in EU. Ta prizanesljivost do ruskega početja niti ni tako presenetljiva, če upoštevamo, da je kar nekaj nekdanjih pa še vedno vplivnih nemških (in tudi avstrijskih) politikov na visokih funkcijah v ruskih državnih podjetjih ali institutih na čelu z nekdanjim kanclerjem, socialdemokratom Gerhardom Schroederjem. Govora je o t.i. schroederizaciji Evrope, ruskem kupovanju naklonjenosti evropskih pomembnežev na razne načine. Pri nekaterih nekdanjih predsednikih vlad in ministrih so to namestitve na bogato plačana mesta v upravnih odborih, pri kakšnem državnem tožilcu pa naj bi bila dovolj že nekajdnevna brezplačna namestitev v prestižnem moskovskem hotelu in gratis vstopnica za Bolšoj teater.

 

 

Vojna lahko Putina drago stane - doma

 

Karte so torej povsem v rokah ruskega predsednika. Na ukrajinskih mejah ima ta trenutek dovolj sil za karkoli. Ali jih bo tudi izkoristil za frontalni napad, ve samo on. Provokacije, incidenta kot neposrednega povoda za vojaško operacijo ni težko inscenirati. Še enkrat pa bo vendarle moral pretehtati tako reakcije v tujini kot doma. Slednje nemara celo bolj. Na presenečenje tokrat ne more računati. Čeprav bi še vedno šlo za spopad velikana s palčkom, pa je tokrat slednji vendarle bolje oborožen. Če ruska vojska v nekaj dneh ne zasede večine Ukrajine, se stvar lahko zavleče. Pri tem se mora kremeljski vladar zavedati, da Rusija ne bo le deležna ekonomskih sankcij, ampak da bodo nekatere države nudile Ukrajini ekonomsko pomoč in da ji bodo nekatere priskočile na pomoč tudi z dobavami orožja (za enkrat so to ZDA, Kanada in Združeno kraljestvo).

 

 

Kljub večjim pošiljkam orožja v Ukrajino v zadnjih tednih in dneh je razmerje moči še vedno krepko v korist Rusije.

 

 

Odločen in dolgotrajni ukrajinski odpor bi tudi pomenil, da se v Rusijo začnejo vračati krste. Vojne pa si, kot sem zapisal nedavno, tudi ruski narod ne želi. In to ruskemu predsedniku ni neznano. Dopustiti je torej treba tudi nekaj možnosti, da se na koncu zadovolji z nadaljevanjem status quo. Dosegel je pogovore z Američani in tudi to, da je ukrajinsko članstvo v Natu oddaljeno kot še nikoli. Ukrajino in druge pa bo lahko še naprej destabiliziral, kadar se mu bo zahotelo.

 

Obdobje stabilnosti na evropskih tleh je končano. Evropski uniji se - z ukrajinskimi begunci* ali brez njih -, če takoj ne strne svojih vrst, dvigne svoj glas in okrepi svoje obrambe, ne piše najbolje.

 

____________________

* Ruska invazija na Ukrajino bi lahko vsaj teoretično proti Evropski uniji pognala več milijonov beguncev, kajti Ukrajina meji na štiri članice EU. Kaj bi to pomenilo za EU, si lahko predstavljamo - šlo bi za enega najbolj črnih scenarijev, ki si jih lahko zamislimo. Če Putin želi oslabiti ali celo razstaviti EU, potem je napad na Ukrajino zanj genialna rešitev (op. uredn.).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.806
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.829
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.271
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.195
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.070
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.065
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 686
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.036
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.895