Komentar

Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta

Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne zmore upreti, kakršna je, še posebej upoštevaje plebiscitarno željo lokalnega prebivalstva, pridružiti se Rusiji. Vendar slednji ne bodo ravnali smiselno, če se odločijo za vojaški poseg. Ne zaradi zveze NATO, groženj s sankcijami in napovedjo ostalih ukrepov, temveč iz povsem drugih razlogov ...

23.01.2022 23:30
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   gospodarstvo   grivna   tajkuni   Vasilij Temnij   Odesa   ZDA   Poljska   Gazeta Prawna

Foto: World Bank

Ukrajina je dolgo zamolčevana zgodba o gospodarskem propadu; državo je doslej zapustilo med 6 in 7 milijonov delovno aktivnih. Polovica bi naj šla na Vzhod, polovica na Zahod. S trebuhom za kruhom. 

V zadnjih tednih v sklopu poostrenih varnostnih razmer v odnosu NATORusija večkrat prevladuje ocena, da namerava Rusija vojaško napasti sosedno Ukrajino. Ukrajinci se zatekajo k vadbam civilne zaščite, donira se jim orožje, Rusiji se grozi s sankcijami, ki jih svet še ni videl. Pozablja se, da je jugovzhodna Ukrajina del ruskega sveta, enako kot je Piranski zaliv do Savudrije del slovenskega. Pozablja se, da bi si ga Slovenci že zdavnaj prilastili, kot so si ga  Hrvati, ko so postavili carinski prehod ob Dragonji na slovenskem ozemlju, izhajajoč iz vojaške premoči; če bi jo imela Slovenija, bi bil sedaj carinski prehod na rtu Savudrija. Kar bodo morda Rusi storili z jugovzhodno Ukrajino, se ne razlikuje od tega, kar so storili Hrvati Sloveniji - in kar bi storili mi Hrvatom v Piranskem zalivu. Toliko o načelnosti; vsi smo krvavi pod kožo, le da so nekateri večji in močnejši, drugi pa manjši in slabši. 

 

Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne zmore upreti, kakršna je, še posebej upoštevaje plebiscitarno željo lokalnega prebivalstva, pridružiti se Rusiji. Vendar slednji ne bodo ravnali smiselno, če se odločijo za vojaški poseg. Ne zaradi zveze NATO, groženj s sankcijami in napovedjo ostalih ukrepov, temveč iz povsem drugih razlogov.

 

 

II.

 

Številk o realnih socialnih ter gospodarskih parametrih Ukrajine ni mogoče pridobiti; številke se tajijo, da bi se zakrilo katastrofo demokratične prenove in nadmoči tujih investitorjev. Približen zunanji in notranji dolg države krepko presega 100 milijard dolarjev, državo je doslej zapustilo med 6 in 7 milijonov delovno aktivnih; polovica bi naj šla na Vzhod, polovica na Zahod, s trebuhom za kruhom. O stanju tistega, kar iz Ukrajine ni odšlo, lahko sklepamo zgolj posredno, iz parcialnih, le deloma preverljivih podatkov, kajti pritisk na svobodo izražanja je nenormalen.

 

Pavel Volkov, novinar iz Zaporožja, ki se je v letih 2017-2018 nahajal v priporu zaradi očitka kaznivih dejanj terorizma in poseganja v državno suverenost, ker je preveč dobesedno pojmoval pravico do svobode izražanja, je postregel z analizo domače industrije stekla. Povzeto po portalu RIA novosti je zaradi 50 % podražitve plina ta panoga pokleknila. Do leta 2014 je sicer poslovala povprečno, vezana na vzhodne trge, sedaj bi se naj družbe  nahajale v fazi ugašanja peči; podražitev proizvodnega inputa v pogojih carinsko proste tuje konkurence in v povezavi s tehnološko zaostalostjo proizvodnih kapacitet postavlja pod vprašaj smiselnost proizvodnje. Zaradi cenovne nekonkurenčnosti in čedalje slabše kakovosti surovinskega inputa se proizvodnja ne izplača. V času povezanosti z vzhodnimi trgi je tekoča realizacija omogočala investiranje do nivoja ohranitve enostavne reprodukcije brez tehnološkega razvoja, vendar v pogojih prilagajanja evropskim standardom taiste družbe ne krijejo niti proizvodnih stroškov.

 

Kriza pridruženih gospodarskih področij (letalske, avtomobilske, gradbene, oblikovalne industrije) je znižala elementarno povpraševanje. Za zagon steklarstva bi bilo treba na državni ravni vložiti med 12 in 20 milijard dolarjev. Leta 2017, da bi podprle majdansko demokratično revolucijo, so ZDA objavile memorandum o donaciji tovarne, ki bi naj dnevno proizvajala 600 ton visokokakovostnega stekla, ob naložbi 300 milijonov dolarjev. Toda zadeva je do leta 2019 potonila v pozabo, podpore demokraciji je umanjkalo. Lani je nek tajkun zastavil vse skupaj manj ambiciozno, na 200 milijonov dolarjev vložka, toda tudi njega je minil demokratični gon. Lahko rečemo – k sreči, kajti ob današnji ceni energentov bi investicija povsem nasedla. Trenutno stanje je po Volkovu takšno: Ukrajina izvaža steklo najnižje kvalitete za okoli 270.000 dolarjev letno, medtem ko uvaža kakovostnejše, toda še vedno steklo srednje kakovosti za okoli 12,5 milijonov. Zaradi neugodno nizkega tečaja nacionalne valute (grivna) vis-a-vis ameriškemu dolarju se domačim tajkunom ne izplača vlagati v domačo industrijo, denar raje nalagajo v tujino, kjer so trgi donosnejši. Država se je, prilagajajoč pravilom Evropske unije, morala odpovedati carini in subvencijam, kar bi panogo vsaj začasno saniralo, tako ji pa ni rešitve.

 

 

III.

 

Novinar Vasilij Temnij iz Odese, ki začuda še ni priprt in sojen zaradi terorizma ter spodkopavanja državne suverenosti, se je lotil podražitve ogrevanja v letu 2021, kar je posledica okoli 300% (!) zvišane cene energentov. Ob povprečni pokojnini 3.500 grivn (opomba: 1 evro je dobrih 32 grivn) znesejo stroški ogrevanja stanovanja med 4 in 9 tisoč grivn. Radiatorji so bolj mrzli kot topli. Ker je delovno aktivno prebivalstvo mahoma v ekonomski emigraciji v agresorski Rusiji, so v Odesi ostali v glavnem upokojenci, ki ogrevanja več ne morejo plačevati, zato jim grozi rubež stanovanj. Mestni svet sicer obljublja ustanovitev subvencijskega sklada, vrednega 40 milijonov grivn, katerega pa bo bržkone doletela usoda investicij v industrijo stekla.

 

Isti novinar je pisal o odnosih med bratskima Poljsko in Ukrajino. Poljska namreč predstavlja najglasnejšo ukrajinsko zaveznico znotraj EU, obljublja ji orožje, investicije, denar, premoženje, pomoč vseh vrst. Kdorkoli vsaj okvirno spremlja poljsko trkanje po prsih, da bo za Ukrajino storila dobesedno vse, ne more verjeti, da se je tako zelo zataknilo pri banalnem problemu dodelitve 40.000 transportnih dovolilnic za ukrajinske tovornjake, ki prevažajo blago preko Poljske. Oblasti bratske Ukrajine so bratski Poljski odgovorile povračilno z drastično omejitvijo železniških prevoz poljskega blaga na vzhod.

 

"Naši sosedje ne skrivajo, da je pravi razlog blokade odpor proti Poljski, ki ne želi povečati števila dovoljenj za vstop tovornjakov iz Ukrajine čez našo mejo v Evropsko unijo", piše poljski časnik Gazeta Prawna. "To bi lahko pripeljalo do popolne zaustavitve tranzita", je dejal Andrzej Olszewski, član uprave poljske državne železniške družbe PKP. Ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo je, na drugi strani, ocenilo, da so leta 2021 izgube ukrajinskih podjetij zaradi pomanjkanja dovoljenj znašale okoli pol milijarde evrov, leta 2022 pa bodo še večje. Izrazito čudno vedenje za državi, ki si obljubljata zavezništvo do zadnje kaplje krvi, če ju napade sovražna Rusija. Zatikanje pri banalnostih kot je 40.000 transportnih dovoljenj in prevoz z železnico v resnici ne obeta kaj dosti, če se Rusija odloči napasti z raketami, letali, tanki, droni, raketometi, lanserji, elektronskimi motilci in sorodno vojaško tehnologijo.

 

 

IV.

 

Iz zgornjih razlogov bi Rusija, če bi v Ukrajno vdrla z orožjem, ravnala netaktno. Bolje je počakati na naravno smrt te reprezentančne hiperdemokracije, pokradene s strani domačih tajkunov in zahodnih partnerjev, industrijsko uničene, premražene države z zastarelo oborožitvijo. Kajti v nekaj letih bo njeno sesutje vase po mirni poti pripeljalo k osvoboditvi jugovzhoda in pristopu k Rusiji. Policija in armada, ki s silo orožja in državnim terorjem preprečujeta pravico do samoodločitve, bosta odvrgli orožje in se vrnili domov na severozahod, nasekat drva za zimo, zasejat poljščine, da jim družine ne pomrejo za lakoto in da se v miru, ne da bi jih Rusija pri tem kakorkoli motila, utirijo v demokratične tokove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.559
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.072
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 465