Razkrivamo

Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami

Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine protestnikov, ki so izražali svoje nestrinjanje s povišanjem cene utekočinjenega naftnega plina, nihče ni pričakoval, da bodo po nekaj dneh neredi tako hudi, da bi bilo za njihovo umiritev treba poklicati na pomoč zunanje sile. V tem primeru govorimo o pomoči vojaške organizacije šestih bivših sovjetskih držav pod ruskim vodstvom, Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti (OSKV) (CSTO v angleščini), katere namen je bil ponovno vzpostaviti red po vsej državi, še posebej v bivšem kazahstanskem glavnem mestu, Almatyju.

25.01.2022 23:28
Piše: Valerio Fabbri
Ključne besede:   Kazahstan   Tokajev   Nursutan Nazarbajev   Almaty   Rusija   Kitajska   ZDA   protesti   Sovjetska zveza

Foto: Vladimir Tretyakov

Kremelj je poslal sporočilo političnim elitam in varnostnim organom, ki se morajo odločiti, na kateri strani so, ostalemu svetu, predvsem Združenim državam Amerike, pa je pokazal, da Moskva v Srednji Aziji ostaja glavni akter.

Misija Organizacije sporazuma o kolektivni varnost (OSKV, CSTO v angleščini) je vključevala "ohranjanje miru in kontrolo strateške infrastrukture" in je bila prva takšna misija v tridesetletni zgodovini organizacije, zaključila pa se je malo več kot tednu dni. Posledice: stotine mrtvih, tisoči ranjenih, masovne aretacije, izredno stanje in policijska ura v državi do 19. januarja, poleg tega pa tudi močno načeto (že tako majhno) zaupanje prebivalstva v elite in centre moči, kakor tudi načet ugled stabilne države v srednjeazijskem prostoru, na katero močno vplivajo regionalni in mednarodni dogodki.

 

Kljub temu, da je bilo za varnost poskrbljeno, še vedno ostajajo mnoga odprta vprašanja o tem, kako so dogodki potekali ter o gospodarskih in socialnih temah, ki jih je treba nasloviti. Velikansko bogastvo, nakopičeno v rokah redkih izbrancev, nizke plače, prekarni pogoji dela, neenakost, vse to so kazahstanske težave, ki jih je pandemija samo še povečala, in jih ni mogoče rešiti samo z represijo in vrnitvijo v prejšnjo normalnost.

 

 

Splošni kontekst

 

Nursultan Nazarbajev, predsednik Kazahstana, ki je državo vodil od neodvisnosti po padcu Sovjetske zveze, je leta 2019 odstopil, a ostal aktiven kot vodja vrhovnega varnostnega sveta. Za več analitikov je takratni prenos moči na trenutnega predsednika Kasima Žomarta Tokajeva pomenil poskus, ki bi ga bilo mogoče ponoviti v vseh državah bivše SZ, kjer je bila tranzicija iz socialističnega v - vsaj teoretično bolj demokratičen režim, travmatična. Še več, nekaj opazovalcev je takšen dvojni model oblasti, torej s Tokajevim kot vodjo države in Nazarbajevim kot očetom domovine, prisotnim v ozadju, predlagalo tudi za Rusijo, kjer je takrat potekal postopek ustavne revizije, ki bi v letu 2020 pripravil teren za Rusijo po Putinu. Pandemija je ta načrt preprečila in s tem morda pospešila postopek, ki bi bil v vsakem primeru neizogiben. 

 

Vseeno je interpretacija razvoja političnih dogodkov v bivših sovjetskih republikah vedno malo nehvaležna - stanje najbolje opiše stavek, ki naj bi ga izrekel Winston Churchill, v katerem pravi, da politika "spominja na boj psov pod preprogo: nikoli ni jasno, kaj se dogaja, dokler izpod preproge ne izide zmagovalec". Tri leta kasneje je Putin trdno zasidran v Kremlju, usoda Nazarbajeva, po katerem so poimenovali oziroma preimenovali glavno mesto Astano v Nur-Sultan, pa še ni jasna. Kljub temu, da naj bi bil še vedno v državi, ni jasna niti usoda njega samega, niti njemu bližnjih oseb, od najožje družine do najzvestejših privržencev, katerih član je bil včasih tudi Tokajev. Gre za bivšega sovjetskega diplomata, ki si je pridobil sloves strokovnjaka ter zanesljivega človeka za izvedbo prenosa moči.

 

 

Moskva v politični "usodi" Nazarbajeva

 

Leta 1986 je Nazarbajev pridobil ljudstvo na svojo stran predvsem s kritikami na račun centralnih oblasti v Moskvi. To je pripeljalo do množičnih demonstracij , ko se je Kremelj odločil, da bo zamenjal vodjo kazahstanske komunistične partije Dinmukhameda Kunajeva z ruskim strankarskim funkcionarjem Genadijem Kolbinom. Prišlo je do študentskih demonstracij, ki je v sredini decembra 1986 prerasla v tridnevni upor proti ruskim "okupatorjem". Sovjetska represija je zahtevala številne žrtve, številni viri navajajo stotine žrtev, vseeno pa so ti dogodki pomenili ključno prelomnico za zgodovino Kazahstana, saj predstavljajo trenutek, ko so se oblikovali identifikacijski temelji države, ki je le nekaj let kasneje postala neodvisna. Nazarbajev je na oblast prišel leta 1989, nato pa je bil prvič izvoljen za predsednika leta 1991. Na kasnejših volitvah je bil ponovno izvoljen (pogosto brez realnih nasprotnikov in z odstotki nad 98 %), vse do svojega odstopa leta 2019. 

 

Vendar pa smo zdaj svetlobna leta oddaljeni od leta 2019. Prepad, ki obstaja med elitami oblasti in civilno družbo, se je med pandemijo še poglobil, pandemija pa je neposredno razkrila tudi dolgo prisotne težave, kot je razširjena korupcija, država, ki dobro deluje le za redke posameznike, pomanjkanje priložnosti, političnega zastopanja - vse to je v dneh upora eksplodiralo. V tem kontekstu je najbrž verjetno, da so se notranji boji med skupinami moči odvili preko nasilnih spopadov, kakor to velja tudi za splošno nezadovoljstvo, ki se je manifestiralo tudi z nacionalističnimi toni, nekje na sredi med ponosom nad domovino in etničnimi obračunavanji. 

 

V različnih delih države so protestniki kričali slogane, kot so "dol s starim", pri čemer so imeli v mislih Nazarbajeva, peli so nacionalno himno, sprejeto leta 2006, in mahali s kazahstansko zastavo. Če te dogodke primerjamo s tistimi iz leta 1986, je sedaj 70 % prebivalcev etničnih Kazahov, takrat jih je bilo 40 %, prebivalci ruskega izvora pa so takrat predstavljale le malo manjši delež (38 %). To je rezultat migracijskih politik, ki jih je želel Nazarbajev, ki je sprejel Kazahe iz Kitajske, Mongolije in drugih držav Srednje Azije. In ravno ta "nova" generacija nezadovoljnih Kazahov je bila najštevilčnejše zastopana v demonstracijah. Ne glede na različne interpretacije dogodkov drži, da je bilo smrtnih žrtev najmanj 164, in sicer skladno s številkami, ki jih navaja kazahstanska vlada in so jih objavili različni mediji, od teh 103 v Almatyju, poleg tega pa je bilo ranjenih več kot 2200, aretiranih pa skoraj 8000 oseb.

 

 

Geografija in notranja politika

 

Prošnja za pomoč, ki jo je na Moskvo naslovil Tokajev, je bila njegov zadnji adut pri reševanju naglo slabšajoče se situacije. Z umikom ameriške vojske iz Afganistana lani avgusta je ameriška prisotnost in na splošno torej prisotnost zahodnih sil v Srednji Aziji praktično nična, poskusi Washingtona za sklepanje zavezništev s sosedami, Uzbekistanom, Tadžikistanom ali Kirgizijo pa so padli v vodo. Prišlo je celo tako daleč, da je bilo na rusko-ameriških pogovorih v Ženevi govora o konkretni možnosti uporabe ruskih srednjeazijskih vojaških baz za protiteroristične operacije. 

 

Sporočilo tega je jasno: poseg s strani OSKV, do katerega je prišlo na izrecno zahtevo kazaškega vodstva, je vojaško prisotnost spremenila v vprašanje Evrazije. Za Washington pa je prioriteta Kitajska, še en velik igralec, ki je tiho in odsotno opazoval vojaški poseg/operacije na tleh. Šanghajska organizacija za sodelovanje (ŠO), medvladni organ, ki že več kot dvajset let združuje Rusijo, Kitajsko, Kazahstan, a tudi Pakistan, Indijo, Afganistan in druge države Srednje Azije, pri reševanju kazahstanske situacije ni imela nobene vloge. Ne glede na 1700 kilometrov skupne meje med Kazahstanom in Kitajsko, ki je drugi največji uvoznik kazahstanske nafte (za Italijo), ima Peking le zelo majhen vpliv. Razlogi za to so zgodovinski in kulturni, pomembna pa je predvsem vloga Rusije, s katero ima Kazahstan več kot 7600 kilometrov skupne meje in upravlja kozmodrom v Bajkonurju, poleg tega pa je to domovina za približno 20 % prebivalstva.

 

Od terorističnega napada do neuspešnega državnega udara, pa od barvne revolucije do posega zunanjih agentov: razlage tragičnih dogodkov v prvih januarskih dneh so res zelo različne. Kazahstansko gospodarstvo temelji na ogromnih energetskih in mineralnih rezervah. Država je pod vodstvom Nazarbajeva postala izvoznik nafte, urana - 40 % globalnega trga pokriva Kazahstan - , pšenice in drugih surovin, kar pomeni, da je postala najbogatejša in najnaprednejša država med bivšimi sovjetskimi republikami v regiji. To bogastvo pa je nepravično porazdeljeno med le majhen delež prebivalstva, povezan z Nazarbajevim in njegovim družinskim klanom.

 

Težko je verjeti, da je bilo kar dvakratno povišanje cen utekočinjenega naftnega plina na zahodu države vzrok za proteste, tudi zato, ker je med 4. in 5. januarjem, preden so se protesti razvili v nasilne proteste, predsednik Tokajev za Almaty sprejel zmanjšanje cen, ki je nato začelo veljati za celotno državo. Nato je z namenom pomiritve ljudstva in v želji izogniti se tuji intervenciji - odstavil celotno vlado. Ni naključje, da je do glavnih spopadov prišlo v bivšem glavnem mestu Almatyju, ki ima skoraj dva milijona prebivalcev in je blizu kitajske regije Xinjang, kjer živijo Ujguri, turška etnična skupina islamske veroizpovedi. Almaty je od nekdaj veljal za stičišče trgovine, oseb in idej, zato še vedno ostaja glavno mesto države, kljub temu, da to od leta 1997 ni njegov formalni status. Če se ozremo nazaj, se zdi premik prestolnice v kazaško stepo dobra izbira, saj jo je tako težje zavzeti in je manj dovzetna za konflikte, če jo primerjamo z mestom, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od meje s Kirgizijo in Kitajsko.

 

Zelo je verjetno, da en sam vzrok za nemire, v katerih sta se izrazila vsa razširjena jeza in nezadovoljstvo. Sočasno pa je napačno misliti, da bo ves napredek, dosežen v tridesetih letih neodvisnosti, izginil čez noč, saj je Kazahstanu uspelo vzpostaviti trdne politične, gospodarske in kulturne povezave s svetom in tako razviti večstransko politiko, tudi zato, da bi se tako osvobodil (pre)tesnega ruskega plašča. 

 

"Teden dni je v politiki dolga doba", pravi znan izrek, pripisan britanskemu predsedniku vlade Haroldu Wilsonu. To, kar se je v Kazahstanu odvijalo v preteklih tednih, nima s politično demokracijo, ki je (bila) državi navdih, odkar je zaradi padca Sovjetske zveze postala neodvisna, prav nič opraviti. Ko so vojaki OSKV državo začeli zapuščati, naj bi nova kazahstanska vlada potrdila kozmetične popravke in nadaljevala, kot da se ne bi zgodilo nič, na to vsaj nakazuje nova vladna ekipa. Obstajajo tehtni razlogi, da, ne glede na poseg OSKV pod ruskim vodstvom, ruska prisotnost v Kazahstanu ne bo pomenila povratka v sovjetsko dobo, saj od tega nima koristi nobena stran. 

 

Kremelj je poslal sporočilo političnim elitam in varnostnim organom, ki se morajo odločiti, na kateri strani so, ostalemu svetu, predvsem Združenim državam Amerike, pa je pokazal, da Moskva v Srednji Aziji ostaja glavni akter. Tokajev po tridesetih letih ne želi postati okupator, da pa bi dosegel cilj, torej zagotoviti državi stabilnost in ravnotežje, mora zagotoviti sodelovanje civilne družbe na demokratični način in spodbuditi gospodarski razvoj, ki bo sposoben bogastvo porazdeliti. To pa je lažje reči, kot storiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
5
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
14
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.704
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.478
03/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.413
04/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.261
05/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.237
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.790
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.001
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 877
09/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 539
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.745