Da javnomnenjske agendcije (načrtno pisano z d!) in interesni "mediji" že od odstopa prejšnjega predsednika vlade, nekoč kovanega v čudežnega dečka, po očitno načrtnem obisku Davosa 2020, iščejo nov obraz, tudi ni novica. Da si za slednje prizadevajo predvsem leva politična ozadja, tudi ne, saj v nasprotju z medijsko potenciranimi sporočili o pogromu desnice ves čas trdno držijo roko nad mediji, sodišči in odločevalci. Kako drugače pripisati odločitev medija, da odkloni objavo plačanega (!) oglasa? Da javnomnenjske agendcije nočejo upoštevati imen, ki jih omenjajo respondenti v anketah, češ da jih "nimajo na seznamu" … Da medijsko izbrišejo vse, ki vsebinsko ne ustrezajo scenarijem, ki si jih zamišljajo ozadja. In navsezadnje, da vedno potrebujejo Princa Teme kot edino (!) popolnoma neprogramsko mobilizacijsko orožje kvazi leve politične baze, seveda z nujnim poudarkom, da gre za staro politiko. In staro zavest. 

Poskušajo pričarati ozračje, da se ponavlja scenarij volilne kampanje 2018, ko je bila edina zveličavna tema ne-nekdo. Zakaj? Da ja ne bi kdo opazil praznino tistih, ki se medijsko lahko predstavijo. In še pomembneje: da ne bi kdo opazil tistih, ki trkajo na vrata brez medijske podpore.

Kar se ne govori

In prav v nedovoljenju pojavljanja leži eden temeljnih vzrokov stanja družbe, v kateri živimo. Ko tujcem razlagamo, da nobena stranka v Sloveniji v kampanjo (še) ni vložila niti blizu milijona evrov, se najprej smejijo, potem pa gledajo dvomljivo, ker seveda ne razumejo. Mogoče tudi ne verjamejo. Ker recimo čez lužo ni vprašanje česa denar ne kupi. Ker ima vse ceno. Pri nas se seveda ne brani nekih načel ali vrednot, da ne bo pomote. Branijo se interesi. Prigrabljeni interesi. In pozicije. Ne zgolj zadnjih trideset let. Na številna leta podlage. Tudi če bi na trg vstopila oseba z neizmerno količino denarja, ji politična ozadja, če ne bi igral(a) z njimi, ne bi dovolila igranja igre. Časopisa Delo, na primer, nihče ne more kupiti, ne glede na znesek, ki bi ga (lahko) ponudil. Ker ga držijo v rokah, ker vedo, kakšen javno-mnenjski kapital še vedno vsebuje. Zato je lastnik oziroma varuh časopisa dobil darilo aktualne koalicije z največjim infrastrukturnim projektom v državi. Podobno je z oglasnimi površinami. In ostalimi mediji. Če nisi del igre ozadij, ali če se ne pokloniš stricem, v igri po njihovo naj ne bi imel kaj iskati.

Mladi sateliti

Že pred začetkom razglašene krize so malo starejši poznavalci političnega prostora v Sloveniji ugotavljali zanimivo novo pogruntavščino "ta starih", torej tistih z letnico rojstva pred koncem druge svetovne vojne. Ugotovili so, da rojeni v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in celo osemdesetih vse predobro poznajo priimke in igrice, ki so jih prej omenjeni neštetokrat preigrali. Zato so se odločili za moderno "pomladitev". Pri čemer pomladitev ne pomeni menjave igralcev s prej naštetimi letniki, vsi slednji so namreč personae non gratae. Po njihovo je čas za tiste komaj polnoletne ali nekaj let polnoletne, ki niso doživeli čustev osamosvojitve, se ne spomnijo, kaj je bila Jugoslavija in jim priimki in gesla iger ozadij ne pomenijo ničesar. Razen odpora. In na njih gradijo. Njih si postavljajo za aktualne satelite levice, tudi ob podpori finančnih ozadij stricev Sorosev. In podobnih, ki so pokorni navodilom in zgledom mladih globalistov, ki jih niti v Sloveniji ne manjka. Celo na visokih položajih. Čeprav zgolj na nivoju vodje kabineta.

Kako globoka je globoka država?

Le kdo od teh novincev lahko danes vzame v roke mega knjigo Rada Pezdirja o vzporednih mehanizmih globoke države, ki na več kot 600 straneh opisuje, kako so kradli pri belem dnevu? Ko niso ukrepali ne policija ne Urad za preprečevanje pranja denarja ne Banka Slovenije. Nihče. 

In tudi če bi jo, torej knjigo vzel v roke, komu od njih katera koli v knjigi navedena imena karkoli pomenijo? Prav imate. Nikomur. Razen kar so jim strici povedali. Pri tem so močni. Od nekdaj. Zato ne boste slišali ali videli raznih inštitutov in kvazi nevladnih organizacij, da bi problemizirali bančne afere. Pranje denarja. Politična ozadja. Pozabite na to, čas je za podnebne spremembe! Saj veste, odgovor na vse težave. Tako kot nekdaj odgovor zlatolask na lepotnih tekmovanjih …

Še izvornejši je hrvaški raziskovalni biser Domagoj Margetić. Že večkrat napaden, s poskusi ropanja in opustošenja skladišča oziroma arhiva. Ker je res edini, ki še vedno razkriva osamosvojitveno prevaro, ki seveda ni imela nobene veze s čustvi za lastno državo. Razen tistimi, ki so nastali v Studiu Marketing kot načrtna marketinška kampanja. Na srečo so na digitalnih platformah še dostopne njegove izjave. Tudi več kot uro trajajoče o milijardah, ki so načrtno poniknile pod pretvezo osamosvojitve. Vendar ponovno, kaj slednje pomeni že nekajkrat izpostavljenim komaj polnoletnim? Prav imate. Ponovno ničesar. In sedaj je razumljiva mestoma genialnost masterplanov "ta starih".

Ko je desna zgolj druga stran istega kovanca

Izpostavljanje levice seveda ne pomeni kakršnega koli branjenja desnice. Ta je vedno bila in vedno bo zgolj druga plat istega kovanca z levico, ker ni ene brez druge. In obratno.

Dober primer slednjega je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Večini nepoznana institucija, ki pa igra pomembno vlogo predvsem v razglašeni krizi. Že 2016 je tedaj poslanka opozicije, danes državna sekretarka koalicije, javno spraševala v Državnem zboru o navzkrižju interesov članov sveta JAZMP. Če se to tedanji vladi zdi "moralno in etično". Saj vemo, poslanka ima od 13. marca 2020 vladno koalicijo, pa se ne njej ne njeni stranki, kaj šele koaliciji, ni zdelo vredno spremeniti prej očitanih navzkrižij interesov. Temveč jih zgolj poglabljati. Ker so besede "moralno in etično" za veke vekov zlorabljene v političnem prostoru. Kar je edina zapuščina še enega čudežnega predsednika vlade, ki je prišel, odpovedal in odšel. In za seboj pustil opustošenje, ki še danes pustoši po Državnem zboru. In z lovkami po ministrstvih in uradih.

Kaj je v naštetem razvojnega?

V času razglašene krize smo se mnogi naučili, da ne glede na katastrofičnost podatkov ali virov slednji vedno in povsod nosijo razvojni potencial. Da torej ni ihte za samodestrukcijo ali še manj, kar danes nekateri načrtno lansirajo – nekakšne kvazi izstope iz sistema, da se ja ne bi preveč ljudi udeležilo volitev. Saj veste, sistem deluje zgolj, če ljudje ne razumejo moči, ki jo imajo. In imajo jo ves čas. Ključ razvojnosti je v razumevanju spremembe. Ki nikoli ni in ne bo predmet princa na belem konju, ker sprememba je zgolj vsak od nas. Sam. Nikoli in nikdar spremembe ne udejanja nekdo za nekoga. Lahko jo udejanimo zgolj sami. In samo brez princa na belem konju!

Veliko se na tem področju v državi dogaja že nekaj časa. Daleč stran od interesnih medijev in javnomnenjskih agendcij. Ker analitiki še vedno verjamejo v zveličavnost starih preizkušenih receptov. Ki z napudranimi obrazi vsakič znova ene zmanipulirajo k podpori. In druge k vnovični neudeležbi na volitvah.

Vendar. Slovenija se prebuja. Močno. Pravilna je ugotovitev, da bo udeležba na volitvah višja. In verjamemo, da ne bo samo malo višja. Nepravilno je zgolj razmišljanje, da bi si lahko izplen udeležbe prisvojila tradicionalna ozadja. Ki še vedno ne razumejo, da so končno na vrsti oni. Da se poslovijo. Ker - kot že navedeno - ljudje moč ves čas imamo. Sedaj je čas, da si povrnemo še oblast.

Je že čas za pravo osamosvojitev?

Gregor Kos je predstavnik gibanja Zdrava družba.