Komentar

Solidarnost je v tem trenutku prava beseda in veliko več bi jo bilo potrebno imeti med nami vsak dan, vsako uro in minuto.

Gospod Marcel Štefančič, kje ste spet zgubili epidemiologe? Če Studio City obravnava epidemiološko temo, bi pričakovali, da v studio povabijo epidemiologe in strokovnjake javnega zdravja, ne pa profesorja internista. Očitno se internisti zelo spoznajo na epidemijo, misli Štefančič, ki mu skupaj z urednikom njegove oddaje še ni uspelo priti do te točke kritičnosti, ostajata le na teoretični ravni. Do takrat, ko se bosta teorija in praksa na nacionalki srečali tudi v Studiu City, bomo morali očitno še malo počakati.

04.02.2022 21:30
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Ivan Eržen   Robert Pavšič   komisija   Covid-19   omikron   otroci   Pediatrična klinika   Tomaž Gantar   Nina Pirnat   NIJZ   Borut Pahor

Foto: Mediaspeed

Načrtno okuževanje je zelo tvegana strategija tako za posameznika kot za družbo. Za posameznika pomeni veliko večje tveganje za zdravje kot redno cepljenje.

V zadnjem blogu sem moral stopiti nekomu ali celo več ljudem močno na žulj, sicer se ne bi tako hitro odzval eden od medijev, ki je po svoji stari navadi spet zapisal o meni čisto laž. Nič novega. Ko pišejo o meni, so že dolgočasni, saj vem, da bodo vedno naredili lažni konstrukt. Tokrat so me hoteli vplesti v predvolilno igro, a jim ni uspelo, kajti jaz imam z volitvami samo to, da dobim vabilo na volišče in se na to tudi odzovem in udeležim volitev. Ostalo prepuščam v dobri veri, da vedo, kaj delajo drugim. 

 

V zapisu trdijo, da sem hotel poslati pismo predsedniku države Borutu Pahorju glede datuma volitev in s tem vplivati na datum volitev. Seveda to ni res. Zanimivo je, da si lahko v Sloveniji novinarji privoščijo tako hudo laž, ki ima seveda svoj namen - ne domišljam si, da bi kar tako objavljali takšne laži - in se nič ne zgodi. Ampak avtorji gredo še naprej: zapišejo, da pismo predsedniku ni bilo poslano, ker baje nisem dobil podpore v vodstvu NIJZ. To trditev težko razumem; vodstvo NIJZ je direktor NIJZ, ki naj bi hotel poslati pismo in je potem očitno po njihovem ta isti direktor kot vodstvo NIJZ svetoval temu istemu direktorju, da naj ne pošlje tega pisma? Zapisali so popoln nesmisel in še opravičijo se ne niti se ne bodo, saj se do sedaj niso še nikoli, čeravno so napisali o meni veliko laži. Pismo naj bi po njihovem shranil v predal. Ker pisma nikoli ni bilo, preprosto ni moglo pristati v mojem predalu.

 

Moti pa predvsem to, da se uporablja za diskreditacijo mojega imena tudi tako hude laži. V nadaljevnaju njihovega članka so sledile nove laži in seveda nove diskreditacije. Ena od njih je, da baje razlagam, da je virus omikron hud virus in da to ni res. Prvič, ta virus se veliko hitreje širi kot vsi dosedanji - in iz tega sledi kar veliko težav, ki jih pri prejšnjih sevih nismo imeli. V tem oziru je omikron definitivno najhujši od predhodnikov. Seveda gospodje gledajo samo hospitalizacije, ki se v tem trenutku lepo dvigajo, in pozabijo na tisti največji tokratni negativni prispevek omikrona, tj. vpliv na gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, saj je zaradi hitrega prenosa okužb izredno veliko ljudi v bolniški in tudi v karanteni, kar moti delovne procese, še posebej, če manjka preko 20 % zaposlenih. Če bi pogledali umrljivost v ZDA, kjer že nekaj časa prevladuje omikron in tudi siceršnjo umrljivost zaradi omicrona, bi videli, da je sedemdnevno povprečje števila umrlih zaradi omikrona višje kot zaradi delte (tabela 1). Podobno se dogaja tudi v Severni Makedoniji, Grčiji in Izraelu, kjer se je povprečno sedemdnevno število umrlih v času omikrona izjemno povečalo. 

 

Sedemdnevno povprečje smrtnih primerov zaradi omikrona v Združenih državah.

 

 

V nevarnosti je tudi kritična infrastruktura. Ne samo pri nas, ampak v celi Evropski uniji. Zato ima gospodarstvo že težave. Konkretni zapisovalci razmer pač niso sposobni - ali pa nočejo na problem pogledati iz širšega zornega kota in ne zgolj samo z vidika hospitalizacije. V času epidemije nam je uspelo virus popolnoma medikalizirati, kar pa ni edina realnost. Klinična slika bolezni je nekoliko lažja, vendar pa je množičnost okužb pomembna dodatna obremenitev družbe. Ko cel svet govori o širši družbeni škodi, ki jo povzroča virus, je za njih še vedno odločujoča samo bolnišnica. Kakšno škodo bo naredil omikron, bo mogoče oceniti na koncu izbruha, v tem trenutku pa nas mora voditi previdnostno načelo, saj nam nihče ne more z gotovostjo zagotoviti, kako bo izbruh potekal v prihodnosti, še posebej v tistih državah, kjer je precepljenost nizka.

 

Omikron ni samo medicinski ali zdravstveni problem, je predvsem vse bolj družbeni problem. V času, ko pišem ta blog, se je na Danskem in okoliških državah razširil nov sev omikrona BA.2, ki je še bolj kužen od omikrona BA.1 in povzroča državam in ljudem resne probleme.

 

V sklop reakcij na moje trditve v zadnjem priispevku sodi tudi zapis novinarja v drugem časopisu. Članek je napisan, kot da novinar ne bi prej prebral tistega, kar sem napisal. Že sam naslov je popolnoma zgrešen, ne gre namreč iskati razlogov za manjšo precepljenost v državah, ki so bile v komunističnih časih tostran železne zavese, na kar nakazuje naslov članka, ampak v postkomunističnih časih, kar je lepo zapisano, a očitno tega novinar ni niti imel časa prebrati - ali pa je drugače razumel zapis. Edina napaka z moje strani je, da sem dal v blog delovni graf (kasneje smo ga zamenjali za pravega) in ne končnega, o tem sem tudi osebno obvestil novinarja. Tega prilagam sedaj v nadaljevanju in iz grafa je jasno razvidno, da je precepljenost prav v vseh državah, ki so bile pod vplivom vzhodnega bloka, bistveno slabša kot v državah jedrne Evropske unije. To so dejstva, ki jih ni potrebno povezovati z komunizmom, potrebno pa jih je po tridesetih letih samostojnosti držav povezovati z postkomunističnim razvojem teh držav, kar ni isto kot komunistično obdobje teh držav. Seveda bo tudi v teh državah zaupanje v institucije in vlade sčasoma doseglo nivo zaupanja do vlad in institucij, kot je razvito v jedrnih državah EU, le čas potrebujemo, da pridemo do tja.   

 

 

C:\Users\MKrek\AppData\Local\Temp\XPgrpwise\61EED9ACTRU_DOMTru_PO210016E3630140C161\IMAGE_1.png

 

 

***

 

Ne morem mimo 8. zasedanja parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanec Robert Pavšič. Na tej seji je svojo izjavo podal bivši minister za zdravje Tomaž Gantar; poudaril je veliko in dobro sodelovanje med ministri in da je bilo ključno vprašanje, kako ščititi prebivalstvo pred posledicami epidemije in hkrati tudi omočiti delovanje gospodarstva. Kar je ključno, je dejstvo, da je minister postavil hipotetično trditev, da je bila epidemija podcenjena v predhodni vladi predvsem zaradi tedanjega vodstva NIJZ, ki je obravnavalo epidemijo kot hujšo gripo, zato ni bilo ustreznih pobud na vlado in ministra za zdravje Aleša Šabedra, čemur bi sledil resen odgovor na epidemijo.

 

Minister za zdravje Tomaž Gantar je jasno pokazal s prstom na tedanje vodstvo NIJZ, ki pa je ravno v stranki, kateri pripada gospod Pavšič, na podlagi zapisov v medijih še vedno zelo visoko čislano, četudi so besede Tomaža Gantarja žal težke. Od tod je tudi verjetno jasno, zakaj sta nova vlada in njen minister za zdravje Tomaž Gantar ustanovila strokovno svetovalno skupino, da bi strokovno vodili epidemijo, kar pa je močno v javnosti kritiziral ravno Ivan Eržen, ki je po odstopu Nine Pirnat začasno prevzel vodenje NIJZ. 

 

Če bi komisija zaslišala tedanjega sekretarja, ki je vodil širšo skupino. bi izvedela marsikaj zanimivega in bi ji bilo vse bolj jasno, kako so se odvijali dogodki tedaj. Sam lahko dodam le to, da tudi ob mojem prevzemu NIJZ od Ivana Eržena, ki je bil takoj po odstopu Nine Pirnat vršilec dolžnosti direktorja, nisem bil drugačnega mnenja kot minister za zdravje Gantar. Za tako stanje ni bilo krivo samo tedanje vodstvo NIJZ, ampak tudi mačehovski odnos dotedanjih vlad do inštituta ter nerazumevanje vloge tega inštituta v preteklosti, kar mu je tudi onemogočalo ustrezne priprave na velike epidemije.

 

Ob predaji poslov nisem dobil niti enega lista primopredaje! S sodelavci sem moral začeti tako rekoč iz nič. A glej zlomka, gospod Pavšič in preiskovalna skupina, ki jo vodi, je ravno Ivana Eržena sprejela za sodnega izvedenca in svetovalca pri delovanju komisije. Kako lahko na tem položaju pošteno ocenjuje svoje delo v času vodenja NIJZ in posledice tega dela? Mar ne diši to po konfliktu interesov?! Ker je zaposlen na NIJZ, sploh ne more objektivno ocenjevati delovanje inštituta, ker je preveč vpleten v njegovo dolgoletno vodenje, saj je bil 4 leta tudi njegov direktor. Kako lahko nekdo, kot je Ivan Eržen, objektivno ocenjuje situacijo, v kateri je bil tudi sam pomemben akter? Kako lahko neodvisno in realno ocenjuje pred komisijo delovanje NIJZ, katerega direktor je bil in predvsem vršilec dolžnosti v času, ki je tudi predmet obravnave Pavšičeve komisiji? In to na parlamentarni komisiji, ki mora nepristransko in objektivno opraviti svoje delo. Gospod Eržen dejansko ocenjuje svoje delo, posledice svojega dela in tu gre nedvomno za nasprotje interesov in možnost prikrivanja morebitnih nepravilnosti iz preteklosti.

 

Malo diši po protikorupcijski komisiji, ki se - vsaj predvidevam tako - tega izziva verjetno ne bo lotila. Lahko pa me tudi preseneti, bomo videli. Seveda se ob tem upravičeno postavlja veliko vprašanje in dvom v delovanje parlamentarne komisije: ali ta sploh deluje zakonito, če ima takega svetovalca, ampak naj to raziščejo drugi, na primer KPK, kajti poslanci, člani komisije, so na ta razkorak in popolnoma nedopusten način delovanja parlamentarne komisije in Ivana Eržena v okviru komisije opozorili čisto na začetku njenega delovanja, pa se do sedaj še nihče ni zganil in ukrepal. Tudi KPK ne.

 

Tu se bom ustavil, naj bo dovolj. Prav je, da zaščitim vse dobre strokovnjake našega inštituta, ki postaja vse boljši in deluje v skladu z nalogami, ki jih ima. Uspeva zaradi neizmernih naporov, ki jih zaposleni v tem trenutkih vlagajo v dolgi pandemiji v svoje pošteno delo.

 

 

***

 

Zdaj pa k epidemiološkim razmeram. Omikron je na veliko vstopil v naš prostor. Številni ljudje obolevajo. V zadnjih 7 dnevih je obolelo 106.194 oseb (5% vsega prebivalstva), kar pomeni, da če niso v izolaciji, okužujejo naprej. Trenutno imamo na 20 ljudi eno okuženo osebo, ki lahko raznaša virus. To je res visoko breme za populacijo. Predvsem med otroci se je razvil pri kar velikem številu večorganski vnetni sindrom, in sicer kot posledica prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Ocenjuje se, da bi v Sloveniji lahko zbolelo veliko okuženih otrok za tem sindromom, ki lahko klinično poteka zelo hudo in občasno potrebuje tudi intenzivno nego, kajti v tem trenutku zboleva veliko število otrok za covid -19; do sedaj jih je zbolelo že preko 70 za večorganskim vnetnim sindromom v pandemičnem obdobju, ki so jih zdravili na ljubljanski Pediatrični kliniki. Samo decembra 2021 je Pediatrična klinika zabeležila 17 otrok, ki so zboleli za tem sindromom.

 

Pred dnevi je na zagrebški kliniki zaradi tega sindroma umrl 11-letni deček. Podatki iz ameriške študije nam povedo, da so do sedaj imeli diagnosticiranih vsaj 6431 otrok s tem sindromom, 51 jih je zaradi tega tudi umrlo. Trenutno proučujejo tudi dolgotrajne posledice tega sindroma pri omikronu. Virus omikron je že na jugu afriške celine polnil pediatrične bolnišnice in izgleda, da bo tako tudi pri nas, ker opažamo zadnje dni več hospitalizirnih otrok zaradi covida. Zdravnik na tem oddelku pravi, da so priča pravemu cunamiju otroških hospitalizacij. Na Pediatrični kliniki so obravnavali tudi covidne pljučnice pri otrocih. Javnost pa nič, saj je bila vse do sedaj večkrat preko medijev nagovorjena, da otrokom covid ni škodljiv. Predvsem skrbijo pediatre dolgoročne posledice, ki so še vedno velika neznanka pri otrocih, jih je pa kar nekaj resnih, kot je tista, ko virus prizadene srčno mišico in kognitivne funkcije itd.. Zato tudi pediatri priporočajo cepljenje otrok, ker preprečijo tudi komplikacije po prebolelem covidu.

 

 

***

  

Podjetja v Sloveniji so v stiski. Kar naenkrat je odšlo v bolniški stalež ali v karanteno veliko zaposlenih, kar jih ovira pri izvajanju opravil, ker ljudi preprosto ni. V podjetjih čakajo svoje delavce, da se vrnejo na delo, a ti se ne vrnejo vedno po sedmih dnevih, ker bolezen ni lahka in se njeno trajanje lahko podaljša tudi v nekaj tednov. Omikronova ključna lastnost je zelo hitro širjenje in neverjetno veliko povečanje obolelih. Nujni so ukrepi proti širjenju tudi v podjetjih, če hočejo ostati konkurenčna na trgu. Podobne probleme imajo v šolah, kjer z zadnjimi močmi omogočajo šolanje v šoli zaradi pomanjkanja učiteljev. Tudi zdravstvenim ustanovam se omikron ni izognil. Zdravstveni domovi zaradi velike odsotnosti zaposlenih prehajajo na bistveno manjši obseg dela, kar pomeni manjšo dostopnost do zdravnika.

 

Ta teden se je začelo višati število sprejetih v bolnišnice. Število novo okuženih je še naprej  visoko in težko je napovedati, kako bo šlo naprej. Vsak dan nam obljubljajo vrh epidemije, R se pa giblje okoli 1,1, kar pomeni da nikakor še nismo bili na vrhu. Višanje številk je odvisno tudi od pojava novega seva omikrona BA.2, za katerega vemo še zelo malo značilnosti, še manj pa za sev BA.3, ki je bil nekaj dni nazaj odkrit tudi v Belgiji. Torej se ponavlja zgodba delte; se še spomnite, kako so govorili in pisali v časopisih? Da je delta "nastala" v Indiji in da ima tam tako hude posledice predvsem zaradi slabo razvitega zdravstvenega sistema. Pa je prišla delta v EU in naredila svoje, pri nas je pobrala okoli 1500 življenj.

 

Isto je sedaj z omikronom; razglaša se v medijih, da je to že skoraj nenevaren virus, a je šele začel kazati zobe. Kar nekaj zdravnikov mi je poročalo, da so imeli velike zdravstvene težave v času, ko so prebolevali omikron, četudi so bili trikrat cepljeni. Če me vprašate, kako bo na koncu, težko rečem, a če se bo na omikron 1 nacepil izbruh omikrona 2 ali drugi sev, bomo imeli lahko kar hude težave. Verjetno je prav, da je še vedno odprto vprašanje novih sevov, ki se lahko pojavijo v naslednjih mesecih. Seveda pričakujemo, da se bo sedanji izbruh kmalu nekako umiril, toda vse ostalo je velika neznanka. Nekatere države, ki imajo zelo dobro precepljenost, med katere sodi tudi Danska, kljub visokemu številu okuženih počasi in previdno opuščajo nekatere ukrepe. To si lahko privoščijo predvsem zaradi visoke precepljenosti prebivalstva, ki se kaže potem v zmanjšani hospitalizaciji.

 

Ker je virus klinično manj nevaren od predhodnikov, je lažje sproščati, ker trenutno še ni videti velike povečane grožnje za hospitalizacijo. Seveda pa se bodo vse države ponovno vrnile k restrikcijam, če bo vstopil v EU bolj virulenten sev tega virusa, ki bo imel hujše posledice. Smo v trenutku, ko moramo še naprej vzdrževati vsaj ukrep nošnje maske v zaprtih prostorih in vzdrževanje varne razdalje. Ne pozabite na redno prezračevanje prostorov in gibanje na svežem zraku. Vsi, ki zbolijo, morajo takoj v izolacijo. Tisti, ki so bili v tesnem stiku, pa v karanteno in s tem bomo že veliko naredili za sebe in za družbo.

 

 

***

 

Naj nekaj besed namenim tudi komunikaciji. Včasih snemamo z novinarji tudi 20 minut dolge intervjuje, potem pa mi na televiziji dajo 15–30 sekundni odlomek, ki ga je težko razumeti brez predhodne vsebine, zato je zelo težko dajati prave informacije v javnost; kajti v javnost ne gredo moje informacije, ampak informacije po mnenju urednikov in novinarjev. Zaradi tega lahko rečem, da poročanje o Covid-19 v slovenskih medijih že dolgo ni objektivno. Ta teden je izšel čalanek z naslovom Danska ukinja vse ukrepe za omejitev korona virusa. Mar res? Seveda jih ne ukinja vseh, kar novinar tudi navede v nadaljevnaju, a za tiste, ki berejo samo naslove - in teh ni malo -, je bila informacija popolnoma nerealna. Popolnoma normalno je, da nato sprašujejo nas, kdaj bomo mi ukinili ukrepe in tako se dezinfromacija širi od ust do ust s strani ljudi, ki so izučeni komunikatorji in dobro vedo, kaj tak način komunikacije pomeni. Ne razumem sicer cilja takega načina komuniciranja, a kot javnozdravstvenik lahko samo rečem, da nam taki in podobni naslovi delajo veliko škode na področju javnega zdravja, pri obvladobvanju covida, ob tem pa smo na NIJZ deležni nenehnih opazk, da ne znamo komunicirati.

 

 

***

 

Še o načrtnem okuževanju. Načrtno okuževanje je zelo tvegana strategija tako za posameznika kot za družbo. Za posameznika pomeni veliko večje tveganje za zdravje kot redno cepljenje. Poleg akutnih zapletov so problematični tudi zapleti, ki se pojavijo kasneje po obolenju in jih uvrščamo med dolgoročne posledice covida. Tako da namensko okuževanje z virusom odsvetujem, ker je preveč tvegno. Svetujemo pa cepljenje, ki je manj nevarno in vam prav tako omogoča imunski odgovor.

 

Kot sem že enkrat omenil, covid ni samo zdravstveni problem. Potrebno ga je gledati tudi kot vse globlji družbeni problem. In v senci covida in družbenih problemov, ki jih ustvarja, se zaostrovanje na vzhodnih mejah EU še nadaljuje. V senci pandemične krize se sestajajo visoki vojaški in vladni predstavniki in na različnih delovnih sestankih iščejo najbolj ustrezne rešitve. Dokler obstaja dialog, pravijo, je še vedno dobro in veliko upanja na uspešno rešitev. Baje se stvari dejansko zaostrijo, ko se obe strani prenehata pogovarjati.

 

Vse kaže, da se pogovarjajo. Ali smo lahko mirni? Generalni sekretar zveze NATO pa že naprej napoveduje, da zavezništvo ob vdoru ruskih sil ne bo poslalo oboroženih enot v Ukrajino. Ob tem pa ZDA povečujejo število vojakov v EU. Dodal je, da članice Nata pomagajo pri gradnji zmogljivosti ukrajinske obrambe, zagotavljajo tudi opremo in defenzivno orožje. V palači Združenih narodov je bil sestanek Varnostnega sveta, ki je obravnaval to tematiko. 

 

Tako kot pri covidu moramo biti tudi tukaj pozorni na to, kako se stvari razvijajo. Nekaj je zaupanje, drugo pa je, kaj se resnično dogaja, skrito našim očem in ušesom. O tem le malokdo ve kaj. Vsekakor si Evropa ne zasluži dodatne krize, ker je že kriza s covidom presegla vsa pričakovnaja in zapletla veliko stvari v našem vsakodnevnem življenju.

 

 

***

 

Poleg naših odličnih športnikov je na olimpiske igre v Peking potoval tudi del Triglavskega ledenika, ki se iz leta v leto manjša in mu grozi, da ga nekega poletja ne bo več. Dolgo let že spremljam ogrevanje Zemlje in obupujem, kako neučinkoviti smo na svetu pri obvladovanju tega problema. Tako kot pri covidu smo tudi tu na načelni ravni pripravljeni sprejeti nekatere ukrepe, a tistih, ki bi res zaustavili ogrevanje planeta, se ne dotaknemo. Predvsem govorimo o tem in malo ukrepamo.

 

Podobno kot pri covidu, ko nikakor ne moremo sprejeti ukrepov, ki delujejo (cepljenje npr.) in ki bi ustavili epidemijo. Človeštvo se očitno težko odpove svojim ugodnostim, s katerimi bi zmanjšali problematiko covida in tudi segrevanja okolja. Proces je podoben: tako na strani okoljevarstvenikov kot na strani javnega zdravja so strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnosti pregrevanja okolja oziroma o nevarnostih covida in tveganja. NIJZ je eden od teh že dolgo časa. A na obeh spodročjih se le malo premakne. Ljudje preprosto ne želijo sprejeti nujnih sprememb tako na področju ogrevanja ozračja kot na področju obvladovanja covida. Vzorec obnašanja je enak, a ne bo mogel dolgo vztrajati, težave tako pri okolju kot covidu so vse večje, težje in vse bolj družbeno pomembne. Ni dovolj samo delovanje okoljevarstvenikov in epidemiologov. Skupaj bomo morali stopiti, se odpovedati nekaterim privilegijem, ki slonijo na pretiranem izkoriščanju planeta in se odločiti za skromnejše življenje v čistejšem okolju. Tako kot bomo rešili covid ob večjem zavedanju odgovornosti do družbe in posameznika, se bomo morali tudi na področju okolja odločiti za nov način življenja, ki bo manj obremenjeval okolje in nam kot človeštvu omogočil preživetje. Zato ima simbolni prenos dela Triglavskega ledenika na olimpijske igre veliko simbolno sporočilo, ki ga je potrebno razumeti: kot enega od krikov po streznitvi sveta, še preden bo prepozno.

 

A tudi olimpijske igre se ne bodo odvijale brez covida; kot izgleda, jih bo kovid močno krojil. Že kar nekaj šprtnikov je zbolelo in izgubili so selekcijski boj z virusom, tako da žal zaradi bolezni ne bodo mogli sodelovati v realnih športnih bojih.

 

 

***

 

V prejšnji sobotni prilogi Dnevnika je naš znani bivši minister za zdravje razglabljal o problemu, ki ima že dolgo brado in je bil prisoten že v času njegovega ministrovanja. Zdravnikov splošne prakse ni bilo dovolj v vseh mojih 40 letih dela. Ko sem bil direktor v ZD Piran, sem imel v določenem trenutku zdravnike iz petih univerz in medicinskih fakultet iz tedanje Jugoslavije, ker tudi tedaj ni bilo dovolj zdravnikov v osnovnem zdravstvu in smo jih morali iskati po celi takratni državi. To, da danes dobijo težko izbranega zdravnika posamezniki, žal ni nič novega.

 

Naš inštitut je prav vsakega ministra za zdravje seznanil s tem problemom in veliko ministrov se je potem soočilo še z Fidesom, Zdravniško zbornico, zdravstveno zavarovalnico, medicinskimi fakultetami itd. in nenehnim pomanjkanjem zdravnikov v Sloveniji. Je pa dokaj nenavadno, da o tem piše kritično minister, ki bi lahko v svojem mandatu, ki je trajal kar 4 leta (večino zdravstvenih ministrov je imela krajši mandat), dolgoročno uredil z ustrezno zakonodajo, okrepil to področje, zagotovil dovolj veliko število zdravnikov ter uredil tudi plačilo zdravnikov družinske medicine. Veste, gospod bivši minister za zdravje, če bi bili vi in vaši kolegi ministri za zdravje bolj aktivni in bi sledili opozorilom NIJZ (in že prej IVZ), potem bi danes ne imeli teh težav. Tako pa jih bomo imeli še leta, ker imamo preprosto premajhen vpis študentov na Medicinsko fakulteto. Vlada ga je 2021 vlada dopolnila z 60 dodatnimi vpisi študentov (še vedno premalo), a to je šele začetek, rezultat bo viden čez 10 ali še več let. Poleg tega, če se ne motim, bosta medicinski fakulteti iz denarja, ki je namenjen zdravstvu, dobili tudi dodatna sredstva za širitev. 

 

Če bi bivši minister za zdravje, ki sedaj pametuje v svoji kolumni v Dnevniku, v svojem času povečal vpis, bi imeli danes veliko več zdravnikov. A po toči zvoniti je prepozno. Še manj neugledno je, če kritiziraš javno svoje napake iz preteklosti in tega ob tem ne poveš, da si tudi sam pomagal pri oblikovanju zdravstvenega sistema, kot ga imamo, pri čemer te je stroka opozarjala, da tako ne bo šlo več naprej.

 

 

***

 

Ko tole pišem, gledam tudi Studio City. In ne samo v Studiu City, tudi drugje se mnogokrat govori, kako pomembno je, da vodijo epidemijo epidemiologi. In glej ga šmenta, Marcel Štefančič je v studio povabil profesorja internista, ki je razlagal epidemiološke teme in komentiral testiranje, kar je tudi epidemiološka tema, ter PCT, ki je tudi epidemiološka tema in ima z internistiko le malo zveze. Očitno se internisti zelo spoznajo na epidemijo, očitno Štefančič tako misli in tudi profesor, sicer ne bi prišel v studio in bi dal prosto mesto epidemiologu. Štefančič je povabil tudi profesorja imunologa in specialista medicinske mikrobiologije, ki pa je le na koncu omenil epidemiologe.

 

Gospod Štefančič, kje ste izgubili epidemiologe, ki vam velikokrat pridejo prav, ko izrečete kako kritično misel v vaši oddaji? Torej naša nacionalka nekaj govori, drugo pa dela. Če so imeli v planu obravnavo epidemioloških tem, bi pričakovali, da pokličejo nas, strokovnjake javnega zdravja, pa seveda Štefančiču in uredniku ni uspelo priti do te točke kritičnosti, ampak sta ostala le na teoretični ravni. Do prakse, ko bo o epidemiji govoril epidemiolog tudi v Studiu City, pa bomo morali počakati še nekaj časa. Torej do takrat, ko se bosta teorija in praksa na TV srečali tudi v studiju. 

 

Naj zaključim: virus je dejansko vsepovsod, vsak dvajseti je okužen, zato se pazite, da se ne okužite, še posebej tisti ne, ki niste cepeljeni, in tisti, ki imate druga obolenja, saj je pri teh potek bolezni lahko zelo zahteven za posameznika in tudi za bolnišnične oddelke. In ne pozabite, ker je toliko hopsitalizirnih covid bolnikov, ni prostora niti dovolj zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja za obravnavo drugih bolezni in bolnikov, ki čakajo v čakalni vrsti na obravnavo. Poskrbite za to, da bo obolelo čim manj ljudi, da bodo bolnišnice manj obremenjene in bodo bolj dostopne tudi za druge bolnike, ki prav tako potrebujejo zdravljenje, pa ga ne morejo dobiti pravočasno.

 

Solidarnost je v tem trenutku prava beseda in veliko več bi jo bilo potrebno imeti med nami vsak dan, vsako uro in minuto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.470
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.672
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.627
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.812
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.463
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.100
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 711
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.580
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.369