Komentar

Solidarnost je v tem trenutku prava beseda in veliko več bi jo bilo potrebno imeti med nami vsak dan, vsako uro in minuto.

Gospod Marcel Štefančič, kje ste spet zgubili epidemiologe? Če Studio City obravnava epidemiološko temo, bi pričakovali, da v studio povabijo epidemiologe in strokovnjake javnega zdravja, ne pa profesorja internista. Očitno se internisti zelo spoznajo na epidemijo, misli Štefančič, ki mu skupaj z urednikom njegove oddaje še ni uspelo priti do te točke kritičnosti, ostajata le na teoretični ravni. Do takrat, ko se bosta teorija in praksa na nacionalki srečali tudi v Studiu City, bomo morali očitno še malo počakati.

04.02.2022 21:30
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Ivan Eržen   Robert Pavšič   komisija   Covid-19   omikron   otroci   Pediatrična klinika   Tomaž Gantar   Nina Pirnat   NIJZ   Borut Pahor

Foto: Mediaspeed

Načrtno okuževanje je zelo tvegana strategija tako za posameznika kot za družbo. Za posameznika pomeni veliko večje tveganje za zdravje kot redno cepljenje.

V zadnjem blogu sem moral stopiti nekomu ali celo več ljudem močno na žulj, sicer se ne bi tako hitro odzval eden od medijev, ki je po svoji stari navadi spet zapisal o meni čisto laž. Nič novega. Ko pišejo o meni, so že dolgočasni, saj vem, da bodo vedno naredili lažni konstrukt. Tokrat so me hoteli vplesti v predvolilno igro, a jim ni uspelo, kajti jaz imam z volitvami samo to, da dobim vabilo na volišče in se na to tudi odzovem in udeležim volitev. Ostalo prepuščam v dobri veri, da vedo, kaj delajo drugim. 

 

V zapisu trdijo, da sem hotel poslati pismo predsedniku države Borutu Pahorju glede datuma volitev in s tem vplivati na datum volitev. Seveda to ni res. Zanimivo je, da si lahko v Sloveniji novinarji privoščijo tako hudo laž, ki ima seveda svoj namen - ne domišljam si, da bi kar tako objavljali takšne laži - in se nič ne zgodi. Ampak avtorji gredo še naprej: zapišejo, da pismo predsedniku ni bilo poslano, ker baje nisem dobil podpore v vodstvu NIJZ. To trditev težko razumem; vodstvo NIJZ je direktor NIJZ, ki naj bi hotel poslati pismo in je potem očitno po njihovem ta isti direktor kot vodstvo NIJZ svetoval temu istemu direktorju, da naj ne pošlje tega pisma? Zapisali so popoln nesmisel in še opravičijo se ne niti se ne bodo, saj se do sedaj niso še nikoli, čeravno so napisali o meni veliko laži. Pismo naj bi po njihovem shranil v predal. Ker pisma nikoli ni bilo, preprosto ni moglo pristati v mojem predalu.

 

Moti pa predvsem to, da se uporablja za diskreditacijo mojega imena tudi tako hude laži. V nadaljevnaju njihovega članka so sledile nove laži in seveda nove diskreditacije. Ena od njih je, da baje razlagam, da je virus omikron hud virus in da to ni res. Prvič, ta virus se veliko hitreje širi kot vsi dosedanji - in iz tega sledi kar veliko težav, ki jih pri prejšnjih sevih nismo imeli. V tem oziru je omikron definitivno najhujši od predhodnikov. Seveda gospodje gledajo samo hospitalizacije, ki se v tem trenutku lepo dvigajo, in pozabijo na tisti največji tokratni negativni prispevek omikrona, tj. vpliv na gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, saj je zaradi hitrega prenosa okužb izredno veliko ljudi v bolniški in tudi v karanteni, kar moti delovne procese, še posebej, če manjka preko 20 % zaposlenih. Če bi pogledali umrljivost v ZDA, kjer že nekaj časa prevladuje omikron in tudi siceršnjo umrljivost zaradi omicrona, bi videli, da je sedemdnevno povprečje števila umrlih zaradi omikrona višje kot zaradi delte (tabela 1). Podobno se dogaja tudi v Severni Makedoniji, Grčiji in Izraelu, kjer se je povprečno sedemdnevno število umrlih v času omikrona izjemno povečalo. 

 

Sedemdnevno povprečje smrtnih primerov zaradi omikrona v Združenih državah.

 

 

V nevarnosti je tudi kritična infrastruktura. Ne samo pri nas, ampak v celi Evropski uniji. Zato ima gospodarstvo že težave. Konkretni zapisovalci razmer pač niso sposobni - ali pa nočejo na problem pogledati iz širšega zornega kota in ne zgolj samo z vidika hospitalizacije. V času epidemije nam je uspelo virus popolnoma medikalizirati, kar pa ni edina realnost. Klinična slika bolezni je nekoliko lažja, vendar pa je množičnost okužb pomembna dodatna obremenitev družbe. Ko cel svet govori o širši družbeni škodi, ki jo povzroča virus, je za njih še vedno odločujoča samo bolnišnica. Kakšno škodo bo naredil omikron, bo mogoče oceniti na koncu izbruha, v tem trenutku pa nas mora voditi previdnostno načelo, saj nam nihče ne more z gotovostjo zagotoviti, kako bo izbruh potekal v prihodnosti, še posebej v tistih državah, kjer je precepljenost nizka.

 

Omikron ni samo medicinski ali zdravstveni problem, je predvsem vse bolj družbeni problem. V času, ko pišem ta blog, se je na Danskem in okoliških državah razširil nov sev omikrona BA.2, ki je še bolj kužen od omikrona BA.1 in povzroča državam in ljudem resne probleme.

 

V sklop reakcij na moje trditve v zadnjem priispevku sodi tudi zapis novinarja v drugem časopisu. Članek je napisan, kot da novinar ne bi prej prebral tistega, kar sem napisal. Že sam naslov je popolnoma zgrešen, ne gre namreč iskati razlogov za manjšo precepljenost v državah, ki so bile v komunističnih časih tostran železne zavese, na kar nakazuje naslov članka, ampak v postkomunističnih časih, kar je lepo zapisano, a očitno tega novinar ni niti imel časa prebrati - ali pa je drugače razumel zapis. Edina napaka z moje strani je, da sem dal v blog delovni graf (kasneje smo ga zamenjali za pravega) in ne končnega, o tem sem tudi osebno obvestil novinarja. Tega prilagam sedaj v nadaljevanju in iz grafa je jasno razvidno, da je precepljenost prav v vseh državah, ki so bile pod vplivom vzhodnega bloka, bistveno slabša kot v državah jedrne Evropske unije. To so dejstva, ki jih ni potrebno povezovati z komunizmom, potrebno pa jih je po tridesetih letih samostojnosti držav povezovati z postkomunističnim razvojem teh držav, kar ni isto kot komunistično obdobje teh držav. Seveda bo tudi v teh državah zaupanje v institucije in vlade sčasoma doseglo nivo zaupanja do vlad in institucij, kot je razvito v jedrnih državah EU, le čas potrebujemo, da pridemo do tja.   

 

 

C:\Users\MKrek\AppData\Local\Temp\XPgrpwise\61EED9ACTRU_DOMTru_PO210016E3630140C161\IMAGE_1.png

 

 

***

 

Ne morem mimo 8. zasedanja parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanec Robert Pavšič. Na tej seji je svojo izjavo podal bivši minister za zdravje Tomaž Gantar; poudaril je veliko in dobro sodelovanje med ministri in da je bilo ključno vprašanje, kako ščititi prebivalstvo pred posledicami epidemije in hkrati tudi omočiti delovanje gospodarstva. Kar je ključno, je dejstvo, da je minister postavil hipotetično trditev, da je bila epidemija podcenjena v predhodni vladi predvsem zaradi tedanjega vodstva NIJZ, ki je obravnavalo epidemijo kot hujšo gripo, zato ni bilo ustreznih pobud na vlado in ministra za zdravje Aleša Šabedra, čemur bi sledil resen odgovor na epidemijo.

 

Minister za zdravje Tomaž Gantar je jasno pokazal s prstom na tedanje vodstvo NIJZ, ki pa je ravno v stranki, kateri pripada gospod Pavšič, na podlagi zapisov v medijih še vedno zelo visoko čislano, četudi so besede Tomaža Gantarja žal težke. Od tod je tudi verjetno jasno, zakaj sta nova vlada in njen minister za zdravje Tomaž Gantar ustanovila strokovno svetovalno skupino, da bi strokovno vodili epidemijo, kar pa je močno v javnosti kritiziral ravno Ivan Eržen, ki je po odstopu Nine Pirnat začasno prevzel vodenje NIJZ. 

 

Če bi komisija zaslišala tedanjega sekretarja, ki je vodil širšo skupino. bi izvedela marsikaj zanimivega in bi ji bilo vse bolj jasno, kako so se odvijali dogodki tedaj. Sam lahko dodam le to, da tudi ob mojem prevzemu NIJZ od Ivana Eržena, ki je bil takoj po odstopu Nine Pirnat vršilec dolžnosti direktorja, nisem bil drugačnega mnenja kot minister za zdravje Gantar. Za tako stanje ni bilo krivo samo tedanje vodstvo NIJZ, ampak tudi mačehovski odnos dotedanjih vlad do inštituta ter nerazumevanje vloge tega inštituta v preteklosti, kar mu je tudi onemogočalo ustrezne priprave na velike epidemije.

 

Ob predaji poslov nisem dobil niti enega lista primopredaje! S sodelavci sem moral začeti tako rekoč iz nič. A glej zlomka, gospod Pavšič in preiskovalna skupina, ki jo vodi, je ravno Ivana Eržena sprejela za sodnega izvedenca in svetovalca pri delovanju komisije. Kako lahko na tem položaju pošteno ocenjuje svoje delo v času vodenja NIJZ in posledice tega dela? Mar ne diši to po konfliktu interesov?! Ker je zaposlen na NIJZ, sploh ne more objektivno ocenjevati delovanje inštituta, ker je preveč vpleten v njegovo dolgoletno vodenje, saj je bil 4 leta tudi njegov direktor. Kako lahko nekdo, kot je Ivan Eržen, objektivno ocenjuje situacijo, v kateri je bil tudi sam pomemben akter? Kako lahko neodvisno in realno ocenjuje pred komisijo delovanje NIJZ, katerega direktor je bil in predvsem vršilec dolžnosti v času, ki je tudi predmet obravnave Pavšičeve komisiji? In to na parlamentarni komisiji, ki mora nepristransko in objektivno opraviti svoje delo. Gospod Eržen dejansko ocenjuje svoje delo, posledice svojega dela in tu gre nedvomno za nasprotje interesov in možnost prikrivanja morebitnih nepravilnosti iz preteklosti.

 

Malo diši po protikorupcijski komisiji, ki se - vsaj predvidevam tako - tega izziva verjetno ne bo lotila. Lahko pa me tudi preseneti, bomo videli. Seveda se ob tem upravičeno postavlja veliko vprašanje in dvom v delovanje parlamentarne komisije: ali ta sploh deluje zakonito, če ima takega svetovalca, ampak naj to raziščejo drugi, na primer KPK, kajti poslanci, člani komisije, so na ta razkorak in popolnoma nedopusten način delovanja parlamentarne komisije in Ivana Eržena v okviru komisije opozorili čisto na začetku njenega delovanja, pa se do sedaj še nihče ni zganil in ukrepal. Tudi KPK ne.

 

Tu se bom ustavil, naj bo dovolj. Prav je, da zaščitim vse dobre strokovnjake našega inštituta, ki postaja vse boljši in deluje v skladu z nalogami, ki jih ima. Uspeva zaradi neizmernih naporov, ki jih zaposleni v tem trenutkih vlagajo v dolgi pandemiji v svoje pošteno delo.

 

 

***

 

Zdaj pa k epidemiološkim razmeram. Omikron je na veliko vstopil v naš prostor. Številni ljudje obolevajo. V zadnjih 7 dnevih je obolelo 106.194 oseb (5% vsega prebivalstva), kar pomeni, da če niso v izolaciji, okužujejo naprej. Trenutno imamo na 20 ljudi eno okuženo osebo, ki lahko raznaša virus. To je res visoko breme za populacijo. Predvsem med otroci se je razvil pri kar velikem številu večorganski vnetni sindrom, in sicer kot posledica prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Ocenjuje se, da bi v Sloveniji lahko zbolelo veliko okuženih otrok za tem sindromom, ki lahko klinično poteka zelo hudo in občasno potrebuje tudi intenzivno nego, kajti v tem trenutku zboleva veliko število otrok za covid -19; do sedaj jih je zbolelo že preko 70 za večorganskim vnetnim sindromom v pandemičnem obdobju, ki so jih zdravili na ljubljanski Pediatrični kliniki. Samo decembra 2021 je Pediatrična klinika zabeležila 17 otrok, ki so zboleli za tem sindromom.

 

Pred dnevi je na zagrebški kliniki zaradi tega sindroma umrl 11-letni deček. Podatki iz ameriške študije nam povedo, da so do sedaj imeli diagnosticiranih vsaj 6431 otrok s tem sindromom, 51 jih je zaradi tega tudi umrlo. Trenutno proučujejo tudi dolgotrajne posledice tega sindroma pri omikronu. Virus omikron je že na jugu afriške celine polnil pediatrične bolnišnice in izgleda, da bo tako tudi pri nas, ker opažamo zadnje dni več hospitalizirnih otrok zaradi covida. Zdravnik na tem oddelku pravi, da so priča pravemu cunamiju otroških hospitalizacij. Na Pediatrični kliniki so obravnavali tudi covidne pljučnice pri otrocih. Javnost pa nič, saj je bila vse do sedaj večkrat preko medijev nagovorjena, da otrokom covid ni škodljiv. Predvsem skrbijo pediatre dolgoročne posledice, ki so še vedno velika neznanka pri otrocih, jih je pa kar nekaj resnih, kot je tista, ko virus prizadene srčno mišico in kognitivne funkcije itd.. Zato tudi pediatri priporočajo cepljenje otrok, ker preprečijo tudi komplikacije po prebolelem covidu.

 

 

***

  

Podjetja v Sloveniji so v stiski. Kar naenkrat je odšlo v bolniški stalež ali v karanteno veliko zaposlenih, kar jih ovira pri izvajanju opravil, ker ljudi preprosto ni. V podjetjih čakajo svoje delavce, da se vrnejo na delo, a ti se ne vrnejo vedno po sedmih dnevih, ker bolezen ni lahka in se njeno trajanje lahko podaljša tudi v nekaj tednov. Omikronova ključna lastnost je zelo hitro širjenje in neverjetno veliko povečanje obolelih. Nujni so ukrepi proti širjenju tudi v podjetjih, če hočejo ostati konkurenčna na trgu. Podobne probleme imajo v šolah, kjer z zadnjimi močmi omogočajo šolanje v šoli zaradi pomanjkanja učiteljev. Tudi zdravstvenim ustanovam se omikron ni izognil. Zdravstveni domovi zaradi velike odsotnosti zaposlenih prehajajo na bistveno manjši obseg dela, kar pomeni manjšo dostopnost do zdravnika.

 

Ta teden se je začelo višati število sprejetih v bolnišnice. Število novo okuženih je še naprej  visoko in težko je napovedati, kako bo šlo naprej. Vsak dan nam obljubljajo vrh epidemije, R se pa giblje okoli 1,1, kar pomeni da nikakor še nismo bili na vrhu. Višanje številk je odvisno tudi od pojava novega seva omikrona BA.2, za katerega vemo še zelo malo značilnosti, še manj pa za sev BA.3, ki je bil nekaj dni nazaj odkrit tudi v Belgiji. Torej se ponavlja zgodba delte; se še spomnite, kako so govorili in pisali v časopisih? Da je delta "nastala" v Indiji in da ima tam tako hude posledice predvsem zaradi slabo razvitega zdravstvenega sistema. Pa je prišla delta v EU in naredila svoje, pri nas je pobrala okoli 1500 življenj.

 

Isto je sedaj z omikronom; razglaša se v medijih, da je to že skoraj nenevaren virus, a je šele začel kazati zobe. Kar nekaj zdravnikov mi je poročalo, da so imeli velike zdravstvene težave v času, ko so prebolevali omikron, četudi so bili trikrat cepljeni. Če me vprašate, kako bo na koncu, težko rečem, a če se bo na omikron 1 nacepil izbruh omikrona 2 ali drugi sev, bomo imeli lahko kar hude težave. Verjetno je prav, da je še vedno odprto vprašanje novih sevov, ki se lahko pojavijo v naslednjih mesecih. Seveda pričakujemo, da se bo sedanji izbruh kmalu nekako umiril, toda vse ostalo je velika neznanka. Nekatere države, ki imajo zelo dobro precepljenost, med katere sodi tudi Danska, kljub visokemu številu okuženih počasi in previdno opuščajo nekatere ukrepe. To si lahko privoščijo predvsem zaradi visoke precepljenosti prebivalstva, ki se kaže potem v zmanjšani hospitalizaciji.

 

Ker je virus klinično manj nevaren od predhodnikov, je lažje sproščati, ker trenutno še ni videti velike povečane grožnje za hospitalizacijo. Seveda pa se bodo vse države ponovno vrnile k restrikcijam, če bo vstopil v EU bolj virulenten sev tega virusa, ki bo imel hujše posledice. Smo v trenutku, ko moramo še naprej vzdrževati vsaj ukrep nošnje maske v zaprtih prostorih in vzdrževanje varne razdalje. Ne pozabite na redno prezračevanje prostorov in gibanje na svežem zraku. Vsi, ki zbolijo, morajo takoj v izolacijo. Tisti, ki so bili v tesnem stiku, pa v karanteno in s tem bomo že veliko naredili za sebe in za družbo.

 

 

***

 

Naj nekaj besed namenim tudi komunikaciji. Včasih snemamo z novinarji tudi 20 minut dolge intervjuje, potem pa mi na televiziji dajo 15–30 sekundni odlomek, ki ga je težko razumeti brez predhodne vsebine, zato je zelo težko dajati prave informacije v javnost; kajti v javnost ne gredo moje informacije, ampak informacije po mnenju urednikov in novinarjev. Zaradi tega lahko rečem, da poročanje o Covid-19 v slovenskih medijih že dolgo ni objektivno. Ta teden je izšel čalanek z naslovom Danska ukinja vse ukrepe za omejitev korona virusa. Mar res? Seveda jih ne ukinja vseh, kar novinar tudi navede v nadaljevnaju, a za tiste, ki berejo samo naslove - in teh ni malo -, je bila informacija popolnoma nerealna. Popolnoma normalno je, da nato sprašujejo nas, kdaj bomo mi ukinili ukrepe in tako se dezinfromacija širi od ust do ust s strani ljudi, ki so izučeni komunikatorji in dobro vedo, kaj tak način komunikacije pomeni. Ne razumem sicer cilja takega načina komuniciranja, a kot javnozdravstvenik lahko samo rečem, da nam taki in podobni naslovi delajo veliko škode na področju javnega zdravja, pri obvladobvanju covida, ob tem pa smo na NIJZ deležni nenehnih opazk, da ne znamo komunicirati.

 

 

***

 

Še o načrtnem okuževanju. Načrtno okuževanje je zelo tvegana strategija tako za posameznika kot za družbo. Za posameznika pomeni veliko večje tveganje za zdravje kot redno cepljenje. Poleg akutnih zapletov so problematični tudi zapleti, ki se pojavijo kasneje po obolenju in jih uvrščamo med dolgoročne posledice covida. Tako da namensko okuževanje z virusom odsvetujem, ker je preveč tvegno. Svetujemo pa cepljenje, ki je manj nevarno in vam prav tako omogoča imunski odgovor.

 

Kot sem že enkrat omenil, covid ni samo zdravstveni problem. Potrebno ga je gledati tudi kot vse globlji družbeni problem. In v senci covida in družbenih problemov, ki jih ustvarja, se zaostrovanje na vzhodnih mejah EU še nadaljuje. V senci pandemične krize se sestajajo visoki vojaški in vladni predstavniki in na različnih delovnih sestankih iščejo najbolj ustrezne rešitve. Dokler obstaja dialog, pravijo, je še vedno dobro in veliko upanja na uspešno rešitev. Baje se stvari dejansko zaostrijo, ko se obe strani prenehata pogovarjati.

 

Vse kaže, da se pogovarjajo. Ali smo lahko mirni? Generalni sekretar zveze NATO pa že naprej napoveduje, da zavezništvo ob vdoru ruskih sil ne bo poslalo oboroženih enot v Ukrajino. Ob tem pa ZDA povečujejo število vojakov v EU. Dodal je, da članice Nata pomagajo pri gradnji zmogljivosti ukrajinske obrambe, zagotavljajo tudi opremo in defenzivno orožje. V palači Združenih narodov je bil sestanek Varnostnega sveta, ki je obravnaval to tematiko. 

 

Tako kot pri covidu moramo biti tudi tukaj pozorni na to, kako se stvari razvijajo. Nekaj je zaupanje, drugo pa je, kaj se resnično dogaja, skrito našim očem in ušesom. O tem le malokdo ve kaj. Vsekakor si Evropa ne zasluži dodatne krize, ker je že kriza s covidom presegla vsa pričakovnaja in zapletla veliko stvari v našem vsakodnevnem življenju.

 

 

***

 

Poleg naših odličnih športnikov je na olimpiske igre v Peking potoval tudi del Triglavskega ledenika, ki se iz leta v leto manjša in mu grozi, da ga nekega poletja ne bo več. Dolgo let že spremljam ogrevanje Zemlje in obupujem, kako neučinkoviti smo na svetu pri obvladovanju tega problema. Tako kot pri covidu smo tudi tu na načelni ravni pripravljeni sprejeti nekatere ukrepe, a tistih, ki bi res zaustavili ogrevanje planeta, se ne dotaknemo. Predvsem govorimo o tem in malo ukrepamo.

 

Podobno kot pri covidu, ko nikakor ne moremo sprejeti ukrepov, ki delujejo (cepljenje npr.) in ki bi ustavili epidemijo. Človeštvo se očitno težko odpove svojim ugodnostim, s katerimi bi zmanjšali problematiko covida in tudi segrevanja okolja. Proces je podoben: tako na strani okoljevarstvenikov kot na strani javnega zdravja so strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnosti pregrevanja okolja oziroma o nevarnostih covida in tveganja. NIJZ je eden od teh že dolgo časa. A na obeh spodročjih se le malo premakne. Ljudje preprosto ne želijo sprejeti nujnih sprememb tako na področju ogrevanja ozračja kot na področju obvladovanja covida. Vzorec obnašanja je enak, a ne bo mogel dolgo vztrajati, težave tako pri okolju kot covidu so vse večje, težje in vse bolj družbeno pomembne. Ni dovolj samo delovanje okoljevarstvenikov in epidemiologov. Skupaj bomo morali stopiti, se odpovedati nekaterim privilegijem, ki slonijo na pretiranem izkoriščanju planeta in se odločiti za skromnejše življenje v čistejšem okolju. Tako kot bomo rešili covid ob večjem zavedanju odgovornosti do družbe in posameznika, se bomo morali tudi na področju okolja odločiti za nov način življenja, ki bo manj obremenjeval okolje in nam kot človeštvu omogočil preživetje. Zato ima simbolni prenos dela Triglavskega ledenika na olimpijske igre veliko simbolno sporočilo, ki ga je potrebno razumeti: kot enega od krikov po streznitvi sveta, še preden bo prepozno.

 

A tudi olimpijske igre se ne bodo odvijale brez covida; kot izgleda, jih bo kovid močno krojil. Že kar nekaj šprtnikov je zbolelo in izgubili so selekcijski boj z virusom, tako da žal zaradi bolezni ne bodo mogli sodelovati v realnih športnih bojih.

 

 

***

 

V prejšnji sobotni prilogi Dnevnika je naš znani bivši minister za zdravje razglabljal o problemu, ki ima že dolgo brado in je bil prisoten že v času njegovega ministrovanja. Zdravnikov splošne prakse ni bilo dovolj v vseh mojih 40 letih dela. Ko sem bil direktor v ZD Piran, sem imel v določenem trenutku zdravnike iz petih univerz in medicinskih fakultet iz tedanje Jugoslavije, ker tudi tedaj ni bilo dovolj zdravnikov v osnovnem zdravstvu in smo jih morali iskati po celi takratni državi. To, da danes dobijo težko izbranega zdravnika posamezniki, žal ni nič novega.

 

Naš inštitut je prav vsakega ministra za zdravje seznanil s tem problemom in veliko ministrov se je potem soočilo še z Fidesom, Zdravniško zbornico, zdravstveno zavarovalnico, medicinskimi fakultetami itd. in nenehnim pomanjkanjem zdravnikov v Sloveniji. Je pa dokaj nenavadno, da o tem piše kritično minister, ki bi lahko v svojem mandatu, ki je trajal kar 4 leta (večino zdravstvenih ministrov je imela krajši mandat), dolgoročno uredil z ustrezno zakonodajo, okrepil to področje, zagotovil dovolj veliko število zdravnikov ter uredil tudi plačilo zdravnikov družinske medicine. Veste, gospod bivši minister za zdravje, če bi bili vi in vaši kolegi ministri za zdravje bolj aktivni in bi sledili opozorilom NIJZ (in že prej IVZ), potem bi danes ne imeli teh težav. Tako pa jih bomo imeli še leta, ker imamo preprosto premajhen vpis študentov na Medicinsko fakulteto. Vlada ga je 2021 vlada dopolnila z 60 dodatnimi vpisi študentov (še vedno premalo), a to je šele začetek, rezultat bo viden čez 10 ali še več let. Poleg tega, če se ne motim, bosta medicinski fakulteti iz denarja, ki je namenjen zdravstvu, dobili tudi dodatna sredstva za širitev. 

 

Če bi bivši minister za zdravje, ki sedaj pametuje v svoji kolumni v Dnevniku, v svojem času povečal vpis, bi imeli danes veliko več zdravnikov. A po toči zvoniti je prepozno. Še manj neugledno je, če kritiziraš javno svoje napake iz preteklosti in tega ob tem ne poveš, da si tudi sam pomagal pri oblikovanju zdravstvenega sistema, kot ga imamo, pri čemer te je stroka opozarjala, da tako ne bo šlo več naprej.

 

 

***

 

Ko tole pišem, gledam tudi Studio City. In ne samo v Studiu City, tudi drugje se mnogokrat govori, kako pomembno je, da vodijo epidemijo epidemiologi. In glej ga šmenta, Marcel Štefančič je v studio povabil profesorja internista, ki je razlagal epidemiološke teme in komentiral testiranje, kar je tudi epidemiološka tema, ter PCT, ki je tudi epidemiološka tema in ima z internistiko le malo zveze. Očitno se internisti zelo spoznajo na epidemijo, očitno Štefančič tako misli in tudi profesor, sicer ne bi prišel v studio in bi dal prosto mesto epidemiologu. Štefančič je povabil tudi profesorja imunologa in specialista medicinske mikrobiologije, ki pa je le na koncu omenil epidemiologe.

 

Gospod Štefančič, kje ste izgubili epidemiologe, ki vam velikokrat pridejo prav, ko izrečete kako kritično misel v vaši oddaji? Torej naša nacionalka nekaj govori, drugo pa dela. Če so imeli v planu obravnavo epidemioloških tem, bi pričakovali, da pokličejo nas, strokovnjake javnega zdravja, pa seveda Štefančiču in uredniku ni uspelo priti do te točke kritičnosti, ampak sta ostala le na teoretični ravni. Do prakse, ko bo o epidemiji govoril epidemiolog tudi v Studiu City, pa bomo morali počakati še nekaj časa. Torej do takrat, ko se bosta teorija in praksa na TV srečali tudi v studiju. 

 

Naj zaključim: virus je dejansko vsepovsod, vsak dvajseti je okužen, zato se pazite, da se ne okužite, še posebej tisti ne, ki niste cepeljeni, in tisti, ki imate druga obolenja, saj je pri teh potek bolezni lahko zelo zahteven za posameznika in tudi za bolnišnične oddelke. In ne pozabite, ker je toliko hopsitalizirnih covid bolnikov, ni prostora niti dovolj zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja za obravnavo drugih bolezni in bolnikov, ki čakajo v čakalni vrsti na obravnavo. Poskrbite za to, da bo obolelo čim manj ljudi, da bodo bolnišnice manj obremenjene in bodo bolj dostopne tudi za druge bolnike, ki prav tako potrebujejo zdravljenje, pa ga ne morejo dobiti pravočasno.

 

Solidarnost je v tem trenutku prava beseda in veliko več bi jo bilo potrebno imeti med nami vsak dan, vsako uro in minuto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
26
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
32
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
11
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.230
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.886
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.977
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.214
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.232
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.212
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 934
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.144
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.321
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.709