Kot državljana, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo, me je zadnje čase presenetilo, kako bo nekdo dobiček od prodaje elektrike, ki mu je po pogodbi dodeljen kot nagrada - in bo po napovedih znašala blizu milijona evrov, podaril v dobrodelne namene. Pravzaprav tistim, ki so s plačilom položnic krivi za ta dobiček, torej nekako nazaj nam, državljanom. Preden mi kdorkoli odgovori na naslovno vprašanje, pa tale resnična zgodba izpred 20 let.

Jeseni  2001 je bila precej v ospredju novica o nastajanju parlamentarne preiskovalne komisije za nadzor nad dogajanjem v elektrogospodarstvu. Preko medijev smo državljani lahko sklepali, da zato, ker se na tem področju enostavno ne ve več, kdo pije in kdo plača. Predsednik te komisije je postal opozicijski poslanec Branko Kelemina (SDS). Ker sem vedel, da so bili moji poskusi organiziranja različnih oblik argumentacije Aktivnih državljanov okrog največjih javnih problemov, ki sem jih izvajal v svojem mandatnem obdobju v Državnem zboru (1997-2000) kot svetovalec predsednika Državnega zbora, s strani nekaterih poslancev SDS dokaj dobro sprejeti, sem sredi novembra 2001 Kelemini poslal ponudbo za sodelovanje v njegovi parlamentarni komisiji na osnovi določene metode argumentacije, ki sem jo v omenjenem obdobju mojega delovanja v Državnem zboru že nekajkrat preizkušal. Posebej sem v ponudbi poudaril, da lahko s tako metodo bolj verjetno preprečimo, da se bodo preiskovanci izmikali v neodgovor. Kar nekaj tednov je minilo, a odgovora od Kelemine nisem dobil. Pa se je 12. decembra 2001 pojavil na Televiziji Slovenija prispevek o Keleminovi komisiji. Naslednji dan sem Kelemini in nekaterim medijem poslal Odprto  pismo, ki je izgledalo takole:

Spoštovani g. Branko Kelemina

V televizijskem dnevniku včeraj, 12.12.2001, se je v izseku iz dela Vaše parlamentarne preiskovalne komisije, pojavil nek gospod, očitno odgovorna oseba (se opravičujem, ker si nisem zapomnil njegovega imena) in izjavil približno takole: "Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli; ne od mene, ne od kogarkoli drugega."

Seveda sem bil šokiran, posebej ker sem Vas osebno v svoji ponudbi pred nekaj tedni opozarjal na možnost takih odgovorov. In Vas tokrat v obliki odprtega pisma, gospod Kelemina, sprašujem: Kako prisiliti odgovorne, da odgovorijo, kam je šel dobiček od prodaje elektrike? Se ne da? Smo na takšni razvojni stopnji, da se ne da doseči, da bi odgovorni odgovarjali jasno in enoznačno in razumljivo, kam je šel dobiček od prodaje elektrike? Se res ne da? Je pristojni minister zadovoljen z odgovorom tega gospoda? Nima komentarja? A res? Kaj pa njegov nadrejeni, predsednik vlade, je zadovoljen z odgovorom pristojnega ministra? Nima komentarja? Se v to ne spušča? A res? Kaj pa nadrejeni nad predsednikom vlade? Tisti, ki mu je dal mandat, Državni zbor? Ni pristojen? A ja? Kaj pa nadrejeni nad Državnim zborom? Ki so ga izvolili? Niso pristojni? Ne morejo nič narediti? A res? Je državljanom Slovenije morda vseeno, kam je šel dobiček od prodaje elektrike? Ali niso izvolili svoje predstavnike, da bi odgovarjali tudi na takšna vprašanja? So ali niso!? Še enkrat: So državljani Slovenije izvolili svoje predstavnike, da bi odgovarjali tudi na takšna vprašanja? So ali niso?

So!! To bi odgovorila večina državljanov Slovenije! Ne da bi za to potrebovali referendum! Ker jih niso izvolili za prav nič drugega kot za to, da so vprašanja skupnega pomena odgovorjena! In dobiček od prodaje elektrike je skupna zadeva in ni stvar tam nekih neznanih falotov! Ves sistem državnih institucij je postavljen za to, da so vprašanja skupnega pomena odgovorjena! To je absolutna norma demokracije.

In sedaj nazaj po hierarhični lestvici od državljanov Slovenije preko Državnega zbora do tistega ki BO (!) odgovoril. Mi je prav žal, gospod Kelemina, to je naporna pot. Bo vzelo čas in denar. Odločili smo se za demokracijo in ta tudi nekaj stane. In odgovarjati na taka vprašanja je absolutna norma demokracije. To je brez najmanjšega dvoma odgovor večine državljanov Slovenije. Vem. Določeni primeri dokazovanja in sprenevedanja in neodgovarjanja se vlečejo in vlečejo. Hudičevo draga in naporna je ta demokracija! O, kje si, ljuba Marija Terezija in dragi Tito, je bilo tako enostavno živeti pod prosvetljenimi absolutisti! Le kdo si je izmislil to naporno demokracijo! Ampak odhod iz balkanizma je le preko uveljavitve demokracije. Smo se za to odločili ali ne? In demokracija je dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje "Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?" In demokracija je, da se ne sprijazniš z odgovorom "Tega vam ne bo odgovoril nihče." Sprijazniti se s tem pomeni vrnitev v balkanizem. Sprijazniti se s tem pomeni obrniti se stran od demokracije. 

Pisma ni objavil noben medij, tudi poslanec Branko Kelemina mi ni odgovoril. A te dni, po več kot dvajsetih letih, se zdi, da smo državljani končno dobili nekakšen odgovor. Pa ste, spoštovani državljani, zadovoljni s tem odgovorom? Kam gre dobiček od prodaje elektrike? Ki nastane, dobiček namreč, predvsem zaradi tega, ker je nekdo pač postavil neko dovolj visoko številko na vašo položnico za plačilo elektrike, ki jo morate plačati, če nočete, da vam jo zaradi neplačila izklopijo, in na katere višino, številke namreč, nimate prav nikakršnega vpliva. Čeprav se je zadnja leta pojavilo kar nekaj ponudnikov elektrike, ki pa so itak bolj ali manj vsi v državni lasti (da se ne spuščam še v vse detajle te igre), so končni rezultat nekakšne "različne" cene. S tistim, kar vam prileti iz vtičnice, še vedno upravlja samo in edino država. In z dobičkom tudi.  

Še vedno - enako kot pred dvajsetimi leti - vem, kaj bi odgovorila večina državljanov.