Intervju

"Sodelovati želimo z Golobom, Janšo in novo zeleno stranko Vesna"

Njen pokojni mož Franci Pavšer je legenda slovenskega športnega novinarstva. "Še sedaj slišim njegov glas in si predstavljam njegovo navdušenje nad našimi olimpijci, ki kot za stavo pobirajo olimpijske kolajne v Pekingu", pravi Nada Pavšer, ki jo poleg športa že vse življenje zanima tudi okolje, ekologija. Kot podpredsednica Zelenih Slovenije je Pavšerjeva tudi soustanoviteljica gibanja Povežimo Slovenijo, ki bo na aprilskih volitvah poskušalo zasesti sredinski prostor in se prebiti v parlament.  

 

15.02.2022 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Nada Pavšer   intervju   Zeleni Slovenije   Ekošola   Franci Pavšer   Povežimo Slovenijo

Foto: posnetek zaslona

"Naše poslanstvo je graditev in oblikovanje dinamične, sodelujoče in povezane družbe, kjer nihče ne bo ostal sam."

Dr. Nada Pavšer je predavateljica na Upravni Akademiji kot pomočnica ministra MNZ, načelnica za izobraževanje in šport Mestne občine Ljubljana, aktivna članica Slovenskega ekološkega gibanja in nacionalna koordinatorka slovenske ekošole do leta 2010. Je tudi članica mednarodne ekspertne skupine za pripravo kazalnikov uresničevanja strategije vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v Združenju United Nations Economic Commission for Europe (UNECE), kot sestavnega dela Združenih narodov in ambasadorka Energy Globe Award, svetovne nagrade za trajnostni razvoj od leta 2013. Prejela je številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Častni znak za delo z mladimi. Poleg vsega naštetega pa je še vedno aktivna kot koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo.

 

 

Zakaj ste se pred dobrimi 25 leti odločili za ustanovitev mreže ekošol Slovenije, nedavno pa ste bili med ključnimi ustanovitelji gibanja Povežimo Slovenijo?

 

Že v zgodnjem otroštvu sem začutila, da bo moje delo povezano z naravo in okoljem in ozaveščanjem. Otroška leta sem preživela v vasi Studeno pod Sv. Lovrencem pri Postojni, kjer sem vedela za vsa naravna rastišča zvončkov, vijolic, telohov, podlesnih vetrnic, plavic. Naravo sem začutila na svoj način, jo opazovala in proučevala razvojni stopnji primerno. Na maturi, ki je še vključevala raziskovalne naloge, sem izbrala nalogo iz biologije. Zato je bila tudi študijska pot na Pedagoško fakulteto (smer biologija-kemija) in pozneje na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo lahka izbira. Ko sem se zaposlila na postojnski gimnaziji, sem odnos do narave preko krožkov prenašala na mlade. Organizirala sem prve naravovarstvene raziskovalne tabore v Rakovem Škocjanu in na Planinskem polju. Leta 1985 sem dobila prvo nagrado za mentorstvo in v tem okviru sem bila povabljena za teden dni na University of Norwich. Konec leta 1989 sem se odzvala vabilu Zavoda za šolstvo za vodenje prenove usmerjenega poklicnega izobraževanja. Leta 1991 sem bila imenovana za pomočnico direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. V tem času sem začela s strokovnimi pripravami na ponovno uvedbo mature. S projektom poskusne mature sem dobesedno orala ledino. K sodelovanju sem pritegnila vrsto strokovnjakov z različnih šol in fakultet. Vrsta idej, ki sem jih v tem času razvijala, se je potem ob ustanovitvi Državnega izpitnega centra tudi uresničila. Navezala sem strokovno sodelovanje z vrsto uglednih mednarodnih inštitucij, kot sta univerzi Cambridge in York. V tem času je pod mojim vodstvom nastala vrsta odličnih publikacij in metodologija za pripravo izpitnih katalogov, kar je bilo za Slovenijo novost. Ko me je poklicna pot zanesla na Zavod za šolstvo, sem pomagala z vključevanjem okoljske vzgoje v šolske programe. Tudi pozneje, po letu 1998, ko sem sodelovala pri oblikovanju programov za usposabljanje državnih uradnikov v okviru Upravne akademije MNZ, sem ugotovila neskladje in premalo znanja pri policiji, inšpektorjih in preiskovalnih sodnikih. Zato okoljski problem, okoljski kriminal ni dosegal končnega sodnega epiloga. Prav zato sem se odločila za strokovno pot na tem problemu in sem pozneje tudi zaključila z doktoratom znanosti. Po več kot štiridesetletnih izkušnjah, ko se posvečam vzgoji mladih, želim, da bi znali sprejemati naravo in sebe kot del nje.

 

 

Dejali ste, da bi moral vsak Zemljan posaditi dve drevesi letno, da bi planetu vrnili, kar je njegovega.

 

Da, otroci ekošol so na parkirnem prostoru na Brdu pri Kranju skupaj z vsemi ministri držav Evropske unije in pridruženih članic že 2008 posadili štiriintrideset lip. Lepa potrditev je biti del mozaika takšnega obeležja.

 

 

Kaj je za vas pomembnejše - vzgoja in izobraževanje otrok in mladine ali okoljsko ozaveščanje celotne populacije? Je okoljsko ozaveščanje za vas le del izobraževanja otrok ali je izobraževanje otrok dober način za okoljsko ozaveščanje celotne populacije?

 

Natanko tako. Če delamo z mladimi, to na dolgi rok pomeni ozaveščanje celotne populacije. Zavedam se, da ne le okoljska vzgoja, ampak širše - trajnostni razvoj lahko otrokom oblikujeta sposobnost kritičnega razmišljanja, večjo ozaveščenost, jim dasta več moči, s tem pa omogočita raziskovanje vizije za prihodnost. Zato sem se pred dvema letoma pridružila stranki Zeleni Slovenije, ker menim, da mora skrb za okolje, naše naravne vire, kot so voda, zrak, zemlja, postati del našega vsakdana. Ni dovolj, da ugotavljamo, kaj je treba narediti. Moje načelo je, da vsak lahko prispeva svoj del glede na različne vloge, ki jih sprejemamo v življenju. Kot podpredsednica Zelenih sem ugotovila, da s svojim znanjem in hotenjem lahko še vedno prispevam k uresničevanju trajnostnega razvoja ali vzdržnega oziroma sonaravnega razvoja. To je proces, ki se odvija vse življenje. Postati bi moral sestavni del naše politike, ki odloča o naši prihodnosti. Le s pomočjo take politike za trajnostno prihodnost bomo razvijali okoljsko odgovornost za aktivno ravnanje na vseh področjih, še posebej tam, kjer gre za izvajanje Zakona o varstvu okolja in Nacionalnega programa. Ohranjanje našega velikega zaklada, pitne vode, je za nas usodnega pomena.

 

 

Zakaj ste se odločili za pobudo za oblikovanje gibanja Povežimo Slovenijo, ki bo s skupno listo nastopilo na aprilskih volitvah v državni zbor?

 

V življenju sem si nabrala mnoge izkušnje z dodatnim izobraževanjem, koordiniranjem različnih interesov in pobud za kakovost življenja v naši lepi in naravno bogati Sloveniji. Veliko izkušenj sem dobila, ko sem - čeprav v okviru NVO - začela razvijati in koordinirati šole s programom Ekošola kot način življenja in z ustanovitvijo mreže ekošol. Pobuda in koordiniranje gibanja Povežimo Slovenijo pa je moj najljubši in najzahtevnejši izziv, ki sem ga v sebi na nek intuitivni način že dolgo čutila. Na volitve želimo pripeljati predvsem vse tiste, ki so do sedaj ostajali doma. Še posebej pa želimo pritegniti mlade, ki so dejavni, imajo veliko ustvarjalne energije in kar kličejo po novih priložnostih, možnostih za svojo prihodnost, prihodnost svojih družin in skupnosti.

 

 

Koga vse nagovarjate?

 

Vse tiste, ki so že do sedaj veliko prispevali pri razvoju Slovenije na različnih področjih in ki še naprej želijo prispevati; od okolja, kmetijstva, gospodarstva, zdravja, do znanosti, kulture, športa itd.. Poudariti želim, da se v gibanju Povežimo Slovenijo povezujemo, da bi presegli stare zamere. Vsakemu, ki želi prispevati, nudimo novo priložnost. Naše poslanstvo je graditev in oblikovanje dinamične, sodelujoče in povezane družbe, kjer nihče ne bo ostal sam.

 

 

Kakšni so bili odzivi na predstavitev vaše pobude?

 

Odzivi so presegli moja najbolj optimistična pričakovanja. Zelo sem vesela, da je poleg Zelenih vso svojo infrastrukturo in druge možnosti dala na razpolago Slovenska ljudska stranka. Že na začetku se je pridružila tudi Lista Franca Kanglerja z Novo ljudsko stranko ter številni župani. Moram reči, da se lokalne oblasti po Sloveniji kar lepo odzivajo in nas podpirajo v aktivnostih, ki jih izvajamo v okviru gibanja Povežimo Slovenijo. Ko se je pridružila stranka Konkretno in pozneje še Nova socialna demokracija, pa smo lahko zastavili novo paradigmo razvoja. Trajnostni razvoj smo oblikovali v tri stebre, tri področja razvoja za trajnostno prihodnost.

 

 

Povezujete zelo različne stranke, skupine in posameznike. Kako boste sploh lahko prišli do skupnega programa?  

 

Prav zaradi različnih poudarkov, ki jih imajo posamezni člani in podporniki našega gibanja, smo se odločili, da je naš skupni program vsebina slovenske ustave. Določena področja imamo usklajena, recimo zdravstvo, izobraževanje, šport, demografijo. Ostala področja pa so specifike posameznih strank. Okoljske teme Zelenih, lokalne skupnosti z prehransko samooskrbo SLS, gospodarstvo in uresničitev regijskega principa stranke Konkretno, socialne teme stranke Nova socialna demokracija in podobno. V okviru sonaravnega razvoja Slovenije se bomo skladno z osnovnimi cilji sproti dogovarjali, kaj je dobro za naravo, kaj za ljudi in kaj za gospodarstvo. V izvedbenem delu tega programa izpostavljamo zakonodajo in prakso uspešnih držav, še posebno sosednje Avstrije.

 

 

Povezani ste tudi s športom; vaš pokojni mož Franci je bil legenda športnega novinarstva, tudi sin stopa po podobni poti. Kakšna se vam je zdela vloga vašega moža pri vzgajanju otrok in mladine?

 

Vloga športa za celosten razvoj mladega človeka je nepogrešljiva. S pokojnim možem Francijem sva imela tudi na tem področju kar zanimive debate. Vsi, ki so ga poznali, se še danes lahko spomnijo, kako je znal preko radia ob športnih dogodkih pričarati športne dosežke slovenskih športnic in športnikov skupaj s čarobnimi vršaci slovenske pokrajine. Še sedaj slišim njegov glas in si predstavljam njegovo navdušenje nad našimi olimpijci, ki kot za stavo pobirajo olimpijske kolajne v Pekingu! Vse čestitke! Lahko so nam za zgled, kaj zmore slovenski človek. Vsi imamo priložnost, da se sami odločimo, ali bomo šli skozi življenje tako, da o sebi razmišljamo kot o žrtvi, ali pa kot ustvarjalcu. V zavestni izbiri se skriva velika moč. Še posebej, če jo imaš v svoji notranjosti usklajeno s svojim srcem, glavo in duhom. To je tudi najdaljša pot, od naše glave do našega srca in do družbe zdravega razuma.

 

 

Potem verjetno podpirate sodelovanje z vsemi?

 

Pred nami sta dve nujni usmeritvi današnjega časa. Prvič, da se ponovno naučimo sodelovati in spoštovati drug drugega. In drugič, da zgradimo kulturo, ki bo zadržala, privabila, angažirala in navdihovala izjemen potencial naših sodržavljanov, s posebnim poudarkom na mladi generaciji. Z novo zeleno stranko Vesna želimo sodelovati, ker bi s tem lažje skupaj uresničevali zeleni program in odpravljali okoljske probleme Slovenije.

 

 

Napovedali ste tudi, da bo vaš kandidat za mandatarja tisti, ki bo povabil desne in leve k oblikovanju skupne vlade. Kaj pa, če bosta prvo možnost za oblikovanje dobila Janša oziroma Golob? Kako se boste odzvali?

 

Pogovarjali se bomo z obema. Nobeden nima med našimi ljudmi pretirano velike podpore, oba približno enako. Daleč največ voditeljev, članov strank gibanja Povežimo Slovenijo in naših podpornikov si želi, da mandatar postane naš kandidat. In v vlado povabi oba, tako Janšo kot Goloba.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
28
25.09.2022 18:00
Z Natašo Pirc Musar smo se pogovarjali v tednu, ko je v predsedniško tekmo vstopil Milan Brglez in se je končalo obdobje ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
16
06.05.2022 05:32
Šef ruske diplomacije Sergej Viktorovič Lavrov je eden najvidnejših predstavnikov kremeljskega režima. Že osemnajst let zvesto ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdor je preživel nekaj časa blizu puščave, ve, da so naši zeleni hribi veliko boljši kraj za bivanje
9
07.03.2022 22:51
Ideja predstavlja zgolj odstotek uspeha, funkcionalen prototip deset, končni izdelek za trg 50 odstotkov. Ostalo pa sta prodaja ... Več.
Piše: Ana Jud
Zanima me razvoj digitalnih tehnologij s strani civilne javnosti in posameznikov, zanimajo me umetniki, ki tehnologije razvijajo in ne zgolj uporabljajo
8
29.01.2022 22:59
18. decembra 2021 sem se sredi komentarja o razstavi BioMedien v Centru za umetnost in medije (ZKM), Karlsruhe, zavezal, da bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Lahko živiš v najlepšem mestu na svetu, lahko pa imaš tudi najlepše življenje v tem mestu."
4
28.01.2022 23:10
Boštjan Furlan je na političnem prizorišču slovenske prestolnice mlad, čeprav ne neznan obraz. Pred leti je bil eden od trojice, ... Več.
Piše: Uredništvo
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
10
22.11.2021 20:00
Slovenski nepremičninski trg beleži primanjkljaj novozgrajenih enot, povpraševanje presega ponudbo, to pa je ob nizkih obrestnih ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
10
18.11.2021 20:00
Z dolgoletnim sopotnikom slovenske politike smo se pogovarjali o ekologiji, podnebnih spremembah, aktivnem državljanstvu kot ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
8
15.11.2021 20:00
Doktor biotehnologije Aleš Štrancar je izjemen slovenski znanstvenik, inovator in podjetnik, ki bi v času krize, ki jo povzroča ... Več.
Piše: Ana Jud
Robert Golob (GEN-I) in Iztok Seljak (Hidria): Čas, v katerem se nahajamo, je brez dvoma edinstven in brez primere
7
02.11.2021 22:00
Prihodnosti še ni, še ni napisana. Planeta in s tem samega sebe še nismo uničili. Zato imamo še vedno priložnost in možnost, da ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
6
14.07.2021 21:30
Covid-19 nam je vsem dal priliko, da razmislimo o konkretnem, posamičnem, o sebi in vseh, ki sestavljajo naše minute in dneve. ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
9
22.06.2021 22:55
Epidemija covid-19 je najbolj prizadela tiste in tam, kjer smo v Sloveniji že vrsto let pred tem imeli resne težave: na področju ... Več.
Piše: Uredništvo
Sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo
6
21.03.2021 23:59
S namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Urošem Novakom smo se pogovarjali o ozadjih nedavnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nevarno je, če zasebne družbe samovoljno omejujejo politični govor kogarkoli mimo zakonov, še posebej izvoljenim politikom"
18
01.02.2021 07:00
Dejan Verčič je profesor na FDV, partner v družbi Herman in partnerji in raziskovalec odnosov z javnostmi, natančneje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."
12
29.09.2020 20:00
Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan ... Več.
Piše: Uredništvo
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.145
02/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.463
03/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 1.292
04/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.352
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.457
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 977
07/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.973
08/
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Tomaž Seljak
Ogledov: 736
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 532
10/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.967