Dr. Nada Pavšer je predavateljica na Upravni Akademiji kot pomočnica ministra MNZ, načelnica za izobraževanje in šport Mestne občine Ljubljana, aktivna članica Slovenskega ekološkega gibanja in nacionalna koordinatorka slovenske ekošole do leta 2010. Je tudi članica mednarodne ekspertne skupine za pripravo kazalnikov uresničevanja strategije vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v Združenju United Nations Economic Commission for Europe (UNECE), kot sestavnega dela Združenih narodov in ambasadorka Energy Globe Award, svetovne nagrade za trajnostni razvoj od leta 2013. Prejela je številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Častni znak za delo z mladimi. Poleg vsega naštetega pa je še vedno aktivna kot koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo.

Zakaj ste se pred dobrimi 25 leti odločili za ustanovitev mreže ekošol Slovenije, nedavno pa ste bili med ključnimi ustanovitelji gibanja Povežimo Slovenijo?

Že v zgodnjem otroštvu sem začutila, da bo moje delo povezano z naravo in okoljem in ozaveščanjem. Otroška leta sem preživela v vasi Studeno pod Sv. Lovrencem pri Postojni, kjer sem vedela za vsa naravna rastišča zvončkov, vijolic, telohov, podlesnih vetrnic, plavic. Naravo sem začutila na svoj način, jo opazovala in proučevala razvojni stopnji primerno. Na maturi, ki je še vključevala raziskovalne naloge, sem izbrala nalogo iz biologije. Zato je bila tudi študijska pot na Pedagoško fakulteto (smer biologija-kemija) in pozneje na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo lahka izbira. Ko sem se zaposlila na postojnski gimnaziji, sem odnos do narave preko krožkov prenašala na mlade. Organizirala sem prve naravovarstvene raziskovalne tabore v Rakovem Škocjanu in na Planinskem polju. Leta 1985 sem dobila prvo nagrado za mentorstvo in v tem okviru sem bila povabljena za teden dni na University of Norwich. Konec leta 1989 sem se odzvala vabilu Zavoda za šolstvo za vodenje prenove usmerjenega poklicnega izobraževanja. Leta 1991 sem bila imenovana za pomočnico direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. V tem času sem začela s strokovnimi pripravami na ponovno uvedbo mature. S projektom poskusne mature sem dobesedno orala ledino. K sodelovanju sem pritegnila vrsto strokovnjakov z različnih šol in fakultet. Vrsta idej, ki sem jih v tem času razvijala, se je potem ob ustanovitvi Državnega izpitnega centra tudi uresničila. Navezala sem strokovno sodelovanje z vrsto uglednih mednarodnih inštitucij, kot sta univerzi Cambridge in York. V tem času je pod mojim vodstvom nastala vrsta odličnih publikacij in metodologija za pripravo izpitnih katalogov, kar je bilo za Slovenijo novost. Ko me je poklicna pot zanesla na Zavod za šolstvo, sem pomagala z vključevanjem okoljske vzgoje v šolske programe. Tudi pozneje, po letu 1998, ko sem sodelovala pri oblikovanju programov za usposabljanje državnih uradnikov v okviru Upravne akademije MNZ, sem ugotovila neskladje in premalo znanja pri policiji, inšpektorjih in preiskovalnih sodnikih. Zato okoljski problem, okoljski kriminal ni dosegal končnega sodnega epiloga. Prav zato sem se odločila za strokovno pot na tem problemu in sem pozneje tudi zaključila z doktoratom znanosti. Po več kot štiridesetletnih izkušnjah, ko se posvečam vzgoji mladih, želim, da bi znali sprejemati naravo in sebe kot del nje.

Dejali ste, da bi moral vsak Zemljan posaditi dve drevesi letno, da bi planetu vrnili, kar je njegovega.

Da, otroci ekošol so na parkirnem prostoru na Brdu pri Kranju skupaj z vsemi ministri držav Evropske unije in pridruženih članic že 2008 posadili štiriintrideset lip. Lepa potrditev je biti del mozaika takšnega obeležja.

Kaj je za vas pomembnejše - vzgoja in izobraževanje otrok in mladine ali okoljsko ozaveščanje celotne populacije? Je okoljsko ozaveščanje za vas le del izobraževanja otrok ali je izobraževanje otrok dober način za okoljsko ozaveščanje celotne populacije?

Natanko tako. Če delamo z mladimi, to na dolgi rok pomeni ozaveščanje celotne populacije. Zavedam se, da ne le okoljska vzgoja, ampak širše - trajnostni razvoj lahko otrokom oblikujeta sposobnost kritičnega razmišljanja, večjo ozaveščenost, jim dasta več moči, s tem pa omogočita raziskovanje vizije za prihodnost. Zato sem se pred dvema letoma pridružila stranki Zeleni Slovenije, ker menim, da mora skrb za okolje, naše naravne vire, kot so voda, zrak, zemlja, postati del našega vsakdana. Ni dovolj, da ugotavljamo, kaj je treba narediti. Moje načelo je, da vsak lahko prispeva svoj del glede na različne vloge, ki jih sprejemamo v življenju. Kot podpredsednica Zelenih sem ugotovila, da s svojim znanjem in hotenjem lahko še vedno prispevam k uresničevanju trajnostnega razvoja ali vzdržnega oziroma sonaravnega razvoja. To je proces, ki se odvija vse življenje. Postati bi moral sestavni del naše politike, ki odloča o naši prihodnosti. Le s pomočjo take politike za trajnostno prihodnost bomo razvijali okoljsko odgovornost za aktivno ravnanje na vseh področjih, še posebej tam, kjer gre za izvajanje Zakona o varstvu okolja in Nacionalnega programa. Ohranjanje našega velikega zaklada, pitne vode, je za nas usodnega pomena.

Zakaj ste se odločili za pobudo za oblikovanje gibanja Povežimo Slovenijo, ki bo s skupno listo nastopilo na aprilskih volitvah v državni zbor?

V življenju sem si nabrala mnoge izkušnje z dodatnim izobraževanjem, koordiniranjem različnih interesov in pobud za kakovost življenja v naši lepi in naravno bogati Sloveniji. Veliko izkušenj sem dobila, ko sem - čeprav v okviru NVO - začela razvijati in koordinirati šole s programom Ekošola kot način življenja in z ustanovitvijo mreže ekošol. Pobuda in koordiniranje gibanja Povežimo Slovenijo pa je moj najljubši in najzahtevnejši izziv, ki sem ga v sebi na nek intuitivni način že dolgo čutila. Na volitve želimo pripeljati predvsem vse tiste, ki so do sedaj ostajali doma. Še posebej pa želimo pritegniti mlade, ki so dejavni, imajo veliko ustvarjalne energije in kar kličejo po novih priložnostih, možnostih za svojo prihodnost, prihodnost svojih družin in skupnosti.

Koga vse nagovarjate?

Vse tiste, ki so že do sedaj veliko prispevali pri razvoju Slovenije na različnih področjih in ki še naprej želijo prispevati; od okolja, kmetijstva, gospodarstva, zdravja, do znanosti, kulture, športa itd.. Poudariti želim, da se v gibanju Povežimo Slovenijo povezujemo, da bi presegli stare zamere. Vsakemu, ki želi prispevati, nudimo novo priložnost. Naše poslanstvo je graditev in oblikovanje dinamične, sodelujoče in povezane družbe, kjer nihče ne bo ostal sam.

Kakšni so bili odzivi na predstavitev vaše pobude?

Odzivi so presegli moja najbolj optimistična pričakovanja. Zelo sem vesela, da je poleg Zelenih vso svojo infrastrukturo in druge možnosti dala na razpolago Slovenska ljudska stranka. Že na začetku se je pridružila tudi Lista Franca Kanglerja z Novo ljudsko stranko ter številni župani. Moram reči, da se lokalne oblasti po Sloveniji kar lepo odzivajo in nas podpirajo v aktivnostih, ki jih izvajamo v okviru gibanja Povežimo Slovenijo. Ko se je pridružila stranka Konkretno in pozneje še Nova socialna demokracija, pa smo lahko zastavili novo paradigmo razvoja. Trajnostni razvoj smo oblikovali v tri stebre, tri področja razvoja za trajnostno prihodnost.

Povezujete zelo različne stranke, skupine in posameznike. Kako boste sploh lahko prišli do skupnega programa?  

Prav zaradi različnih poudarkov, ki jih imajo posamezni člani in podporniki našega gibanja, smo se odločili, da je naš skupni program vsebina slovenske ustave. Določena področja imamo usklajena, recimo zdravstvo, izobraževanje, šport, demografijo. Ostala področja pa so specifike posameznih strank. Okoljske teme Zelenih, lokalne skupnosti z prehransko samooskrbo SLS, gospodarstvo in uresničitev regijskega principa stranke Konkretno, socialne teme stranke Nova socialna demokracija in podobno. V okviru sonaravnega razvoja Slovenije se bomo skladno z osnovnimi cilji sproti dogovarjali, kaj je dobro za naravo, kaj za ljudi in kaj za gospodarstvo. V izvedbenem delu tega programa izpostavljamo zakonodajo in prakso uspešnih držav, še posebno sosednje Avstrije.

Povezani ste tudi s športom; vaš pokojni mož Franci je bil legenda športnega novinarstva, tudi sin stopa po podobni poti. Kakšna se vam je zdela vloga vašega moža pri vzgajanju otrok in mladine?

Vloga športa za celosten razvoj mladega človeka je nepogrešljiva. S pokojnim možem Francijem sva imela tudi na tem področju kar zanimive debate. Vsi, ki so ga poznali, se še danes lahko spomnijo, kako je znal preko radia ob športnih dogodkih pričarati športne dosežke slovenskih športnic in športnikov skupaj s čarobnimi vršaci slovenske pokrajine. Še sedaj slišim njegov glas in si predstavljam njegovo navdušenje nad našimi olimpijci, ki kot za stavo pobirajo olimpijske kolajne v Pekingu! Vse čestitke! Lahko so nam za zgled, kaj zmore slovenski človek. Vsi imamo priložnost, da se sami odločimo, ali bomo šli skozi življenje tako, da o sebi razmišljamo kot o žrtvi, ali pa kot ustvarjalcu. V zavestni izbiri se skriva velika moč. Še posebej, če jo imaš v svoji notranjosti usklajeno s svojim srcem, glavo in duhom. To je tudi najdaljša pot, od naše glave do našega srca in do družbe zdravega razuma.

Potem verjetno podpirate sodelovanje z vsemi?

Pred nami sta dve nujni usmeritvi današnjega časa. Prvič, da se ponovno naučimo sodelovati in spoštovati drug drugega. In drugič, da zgradimo kulturo, ki bo zadržala, privabila, angažirala in navdihovala izjemen potencial naših sodržavljanov, s posebnim poudarkom na mladi generaciji. Z novo zeleno stranko Vesna želimo sodelovati, ker bi s tem lažje skupaj uresničevali zeleni program in odpravljali okoljske probleme Slovenije.

Napovedali ste tudi, da bo vaš kandidat za mandatarja tisti, ki bo povabil desne in leve k oblikovanju skupne vlade. Kaj pa, če bosta prvo možnost za oblikovanje dobila Janša oziroma Golob? Kako se boste odzvali?

Pogovarjali se bomo z obema. Nobeden nima med našimi ljudmi pretirano velike podpore, oba približno enako. Daleč največ voditeljev, članov strank gibanja Povežimo Slovenijo in naših podpornikov si želi, da mandatar postane naš kandidat. In v vlado povabi oba, tako Janšo kot Goloba.