V Sloveniji se še posebej naivno zabavamo, ker smo tik pred parlamentarnimi volitvami. Za ljudi je vedno poskrbljeno. Če ne z volitvami, pa z olimpijadami, ligami prvakov, benignimi škandali in drugimi resničnostnimi šovi. Od volitev je ostal zgolj resničnostni šov, saj realno ne obstajajo več. Demokratične že ne. Najbolj učinkovit resničnostni šov za preusmerjanje pozornosti stran od pomembnih aktivnosti struktur moči se je zadnje desetletje pod populističnim naslovom "Finančna kriza" zelo zaskrbljujoče obsesivno kompulzivno razplamtelo ukvarjanje s sovražnim govorom. V imenu boja proti sovražnemu govoru zelo predvidljivo drsimo v globalno diktaturo težkokategornih politkapitalistov, ki boj proti sovražnemu govoru odlično zlorabljajo za uveljavljanje vedno hujšega zatiranja svobode izražanja, še posebej upornega. Brez skoraj absolutne svobode govora je kakršno koli zavzemanje za sistemske spremembe bob ob steno. Nekoč smo že približno razumeli, čemu služi svoboda govora. Da preklinjanje sovražnih primitivcev v oštariji ni enako rabi slabšalnih izrazov v vsebinskem kontekstu. Da čistunsko leporečenje zlahka sporoča mnogo večje svinjarije od vsebine, ki vsebuje tudi slabšalne izraze. Ampak to in še kaj omembe vrednega smo za silo razumeli takrat, ko se je v višjem povprečju brala literatura in bralna polpismenost ni predstavljala normalnosti tudi med formalno visoko izobraženimi osebami.

Ljudje zahtevajo sveto preproste puhlice in enakovredno spoštovanje do nebuloz, ki so jih sposobni vodljivo in polpismeno nasrat sveto preprosti ljudje v obsegu enega ušivega tvita. Vsako mnenje šteje! Spoštujmo vsako mnenje (razen bogato argumentiranega in posledično frustrirajočega). Z veseljem sodelujejo pri izkoreninjanju kompleksne in zahtevnejše kritične misli, ne da bi se zavedali samomora.

Na takšen način se vedno začne drsenje novemu staremu zasužnjevanju naproti. Nobena diktatura se ne rodi zgolj zaradi sil moči, ki podredijo zelo brižno, intelektualno zadostno in osveščeno ljudstvo. Ne. Vsaka diktatura se uveljavi s pomočjo odobravanja pomembnih podtaknjenih idej mentalno vodljivemu ljudstvu, ki se ne zaveda škodljivosti svojih ne-umnih mnenj ter izjemne uporabnosti njihovih frustracij in narcisizma, zaradi česar bodo kar sami sebi in potomcem povzročali škodo z miniranjem vsega in vsakogar, ki misli ali deluje njim v prid. Večinski del ljudstva podpira svoje rablje in za njih opravlja umazano delo s svojim odzivanjem na delovnih mestih, na ulici, v gostilnah in danes še posebej intenzivno na družbenih omrežjih!

Ko vas na vsakem koraku nadzira "spletno oko" ali kamera s pomočjo predpisov in zakonov, ki postajajo brez resnega upora ljudstev vedno bolj restriktivni, bi se morali zavedat, da je vsak boj za ali proti čemur koli povsem nesmiseln. Če se v okviru aktivistične organizacije ali kot posameznik zavzemate za ali proti nečemu brez posebnih problemov in sankcij, ki bi vas pomembno ovirali ali celo eksistenčno ogrožali, pomeni, da je vaša retorika ali dejavnost povsem prazna in benigna. Struktur moči ne moti vaše blejanje v luno, ker ne predstavljate resne grožnje drsenju v bodoči prestrukturirani fevdalizem, ki se rapidno slika na obzorju.

Predvsem politično ali "nevladno" organizirani levičarji, ki se predstavljajo v raznih bolj ali manj formalnih skupnostih kot borci za svobodo izražanja in enakopravnost, se nam danes ne opravičujejo, ker so pomembno podpihovali klestenje po svobodi govora v imenu patološkega boja proti sovražnemu govoru, ki se je od razmaha spletne komunikacije odvijalo na ravno otročje prizadetega cviljenja za skoraj vsako nepomembno žaljivko posebej. Poklonili so se pomembnosti primitivnih bullyjev. Podprli so idejo, da osebna užaljenost definira sovražni govor in ne jasno premišljena definicija sovražnega govora, kar po logiki stvari povzroči pravi poligon zlorabe hlinjene užaljenosti za miniranje kakršne koli izpovedane kritične misli. Levičarji so padli na finto klasičnega manevra, v čemer je mojstrica desnica.

Desnica, ne le v Sloveniji, je sprožala naplavine sovražno motiviranega bentenja brez vsebine, da bi začeli naivni levičarji kar sami podpirat razne mehanizme za izvajanje cenzure. Takrat smo nekateri glasno opozarjali, da mora varovanje svobode govora ostat pomembna prioriteta, omejevanje v definiciji pa zgolj do tiste meje, ki je že veljala po zakonu in mora bit obravnavana preko organov pregona ali sodnega procesa. Gre za hujskanje, grožnje z nasiljem in pozivanje k linču. Če se definicija razširi, bo slej ko prej uporabljana proti tistim, ki so v napoto primitivcem na položajih moči. Pamet bodo solili bebci pametnim in primitivci bodo z nasilnimi aktivnostmi kaznovali kritično misleče osebnosti v pravem pomenu besede. Kulturniki in intelektualci bodo dokončno lahko klepetali le sami s seboj in žulili riž na vodi, ne da bi jih še kdo pozval k mnenju.

Slovenci zgodbo poznamo skozi staro partijsko prakso. Na opozorila o škodljivih plateh čvekavega dušebrižništva se levičarji niso odzivali. Preveč luštno se je ukvarjat z nečim tako benignim, kot je preštevanje kletvic. Nekaj teh krožkov v Sloveniji sem večkrat osebno opozorila, da bodo tisti, ki producirajo največ žaljive in vulgarne retorike v javnosti, prvi, ki bodo uvedli cenzuro govora (ali verbalni delikt), kar bodo uporabljali proti moralističnim naivcem in vsem, ki za aktualno stanje zagotovo nismo nič krivi. Nič ni pomagalo in zdaj se levičarji brezsramno cmerijo, ker je desnica že uveljavila zakon, ki spominja na verbalni delikt, položnico pa je že prejel tudi bivši politik leve stranke. Leva in desna politika se lepo dopolnjujeta (v zlu), kot bi stari patriarhalci označili zgleden zakonski duet. Agresiven brezumni plenilec, ki razume le vojno kot edini dialog in sredstvo do cilja, in naivna dušebrižna trapa, ki vedno dobro nahrani kačo na prsih, sta najbolj učinkovit par.

Organizirani "levičarji" so tokom covid ere podpirali miniranje številnih protestov proti izvajanju PCT pritiskov in vsesplošnega prisilnega cepljenja brez utemeljenega razloga in brez varovanja odškodninskih regulatorjev v odnosu do korporacij. Svojo zlomljeno hrbtenico in slaboviden odnos do diktatorskih prijemov kot verjetno posledico mračne plati komunistične plombe na možganih so upravičevali z bedastimi izgovori, da proteste obiskujejo ali organizirajo fašisti in stigmatizirani anticepilski izrodki. Čistokrvnih levičarskih protestov brez neenakomislečih padalcev, do katerih levičarji ne premorejo strpnosti niti za pasjo dlako, pa ne le da niso organizirali sami, ampak so že obstoječe levičarske proteste raje uničili, ker so se povsem izneverili z izdajstvom temeljnih levičarskih načel.

Kasneje so skušali lastno uklonljivost nevarnemu globalnemu normaliziranju nadvlade korporacijske diktature upravičit z vsiljevanjem lažnega prepričanja, da so vsi protestniki na Zahodu nevarni fašisti. Ogabno! Tako sprevrženih tehnik pranja umazanih rok si celo skrajna desnica nikoli ne privošči, ker niti ne premore toliko volje do "diplomacije". Vrh triumfa so levičarji dosegli s prepričevanjem javnosti, da so kanadski protestni konvoji tovornjakov izredno pameten, dobro organiziran in spreten manever radikalne nacionalistične desnice. Fašisti bojda organizirajo celo piknike. Dokaz, da jim ni mar za tisto, proti čemur protestirajo, ker imajo povsem druge zle namene v ozadju, naj bi bila pa informacija, da je 90 % tovornjakarjev cepljenih.

Levičarji se po potrebi izrazijo tako neznosno neumno, da jih kljub močnemu trudu ni mogoče spoštovat. Veliko prispevkov in intervjujev sem preposlušala in ugotovila, da policija itak redno in tudi brutalno gnjavi protestnike in zlahka po zakonu eliminira fašistične ali nacistične aktivnosti. Levičarji so preštevali predvsem belopolte udeležence in brihtno ugotavljali, da med tovornjakarji in podporniki ni zadostne rasne raznolikosti in da je med njimi veliko belih katolikov s podeželja, ki delijo naokrog neke božje podobice, in da je zaznaven nacionalni in mačoidni patos. Kdo bi si mislil? Precej povprečen opis širokega dela delavskega razreda flikne levičarje na rit od presenečenja. Kdo ima moralno pravico do protestov proti tistemu, kar izvaja tipičen profil lažnega političnega levičarja, kakršen je tudi japijski biznismen in politični dedič Justin Trudeau.

Trudeau je kot številni desni ali levi politiki začel marljivo uporabljat vzvode izvajanja ekonomskega nasilja nad protestniki v imenu zaščite neoliberalnega gospodarstva, kar dandanes mnogo bolj učinkovito nadomešča zastarelo trpinčenje oporečnikov z zapornimi kaznimi. Zakaj bi financirali ljudem zapor, če jih lahko legalno oropamo in potisnemo v eksistenčno bedo s pritiski izgubljanja delovnih mest ali blokadami tekočih računov. Srhljivo. Če pomislimo na interes kapitalistične elite, da v digitalizirani bodočnosti ukine gotovinsko poslovanje in povsem digitalizira naš vsakdan, si zlahka predstavljamo, kakšna bo naša prihodnost. Zbudili se bomo v neofevdalnem tehnološkem komunizmu, v kakršnem s časom med robotom in človekom razlike ne bo. Že Japonska živi globoko v takšni stvarnosti.

Elon Musk že ve, zato se lahkotno norčuje iz nas z opozarjanjem, da predstavlja največjo grožnjo človeku umetna inteligenca. Bi rekla, da res. Ob tem se zdi boj proti podnebnim spremembam s težnjo, da bi človeška vrsta obstala na Zemlji, bedna komedija za budale. Moralističen Musk v skrbi za človeka s pomočjo znanosti zelo podjetno že ustvarja čipe, ki bi človeške možgane povezali z računalniki. Podjetje Neuralink skuša neumno rajo prepričat v sila dobre namene izjemnih znanstvenih eksperimentov, ki jih zaenkrat še izvajajo na opicah z osupljivimi rezultati, saj naj bi opica določene naloge izvajala s turbulentno hitrostjo, ki je človeški možgani ne zmorejo. Izjemen znanstveni dosežek naj bi pomagal predvsem paraplegikom in obolelim za cerebralno paralizo.

Saj razumete, a ne? Dobrodelnost je brezmejna. Kmalu ne boste več potrebovali svobode govora, ker možgani dokončno ne bodo več vaši možgani. Do takrat nas bodo pa vseeno pripravljali na delovanje brezdušnih, vodljivih in duševno ubitih podložnikov. Nad podjetjem Neuralink se bučno pritožujejo le borci proti mučenju živali, saj so navkljub Muskovim lažem o obstoju humanosti opice ogromno pretrpele zato, da bo prihodnost butastega človeka še bolj brezdušna.

Podjetje ClearView je razvilo izjemno natančno orodje za prepoznavanje obrazov in že vrsto let zbira fotografije in osebne podatke s Facebooka ter se ponaša z izjemno obsežno biometrično podatkovno bazo, ki jo prodaja oblastem in vsem podjetjem, ki pač dobro plačajo. Nameni so spet zelo dobrodelni, a veste. Natančno prepoznavanje obrazov pomaga dobrodelnim oblastem pri nadzoru nad prebivalstvom v boju proti kriminalu. Glede na to, da je kriminal premožne nearistokratske in nerazgledane barbarske psevdoelite že povsem legaliziran in v svrho žgečkljivih bojev med lobiji dobro zavarovan z najboljšimi dragimi odvetniki na trgu, si lahko mislimo, da se bo pojem kriminalitete med deprivilegiranimi sužnji zelo razširil, prav gotovo vse do nadzora nad izražanjem mnenja.

Zgroženi borci za enakopravnost in človekove pravice močno grmijo in opozarjajo predvsem na zlorabo nadzora nad državljani z namenom zatrtja svobode govora. Facebook je v izjavi za javnost pojasnil, da s podjetjem ClearView nimajo nič. Začuda pa je eden izmed glavnih vlagateljev v podjetje, Peter Thiel, milijarder, ki je bil tudi prvi zunanji vlagatelj v Facebook in je še danes član uprave. Kakšno naključje, mar ne?! Nekatere države izigravajo brižnost in napovedujejo prepoved delovanja podjetja, kar je prazna megla za naivne budale, saj bi morali prepovedat in brutalno sankcionirat prakso rabe podatkov. 

Facebook, ki ga je uradno ustanovil nek pobalin s težavami pri osvajanju deklet in je za zagonsko inspiracijo uporabil šovinistično izvajanje bullyinga nad ženskami, pred katerimi so se mu tresle hlače, predstavlja danes promocijsko orodje, brez katerega se nobeno podjetje ali samostojna oseba ne more vključevat v komunikacijo z drugimi, kaj šele uspešno promovirat. Orodje v imenu boja proti sovražnemu govoru na Facebooku se skriva za nedefiniranimi algoritmi in avtomatskimi odzivniki. Pod krinko umetne retardiranosti, ki jo neprimerno imenujemo "umetna inteligenca", izvaja Facebook ogabno diskriminacijo in podporo bullyingu!

Covid ero so še posebej zlorabili za izgovor, da ne morejo dovolj natančno uporabljat orodja in da se vnaprej opravičujejo za zmote, z osladnimi ničvrednimi obljubami, da se bodo ob naših povratnih informacijah (pritožbah) trudili izboljšat. Ljudje komunicirajo z zrakom, z navideznimi arbitri presoje sovražnega govora in nekim namišljenim nadzornim organom, ki ne deluje. Ni sodišča, na katerem bi lahko zagovarjali svojo pravico do objav in se pritoževali, ker smo žrtve bullyinga.

Facebook (kdo pa je to?) nas onemogoča s prepovedmi objav, komentiranja in z zatiranjem izpostavljenega prikazovanja objav. Kaj vse fantomski eksekutor Facebooka detektira kot nespoštovanje pravil komunikacije, je vir konstantnega zgražanja ali smeha, saj so možnosti brezmejne in brez kakršne koli človeške logike, medtem ko številni stvarni produkti sovražnega govora niso prepoznani za sovražni govor. Popolna svinjarija! Česa takšnega ne bi smeli nikoli dovolit.

Facebook je svojo moč zgolj najbolj očitno pokazal, ko je zradiral Donalda Trumpa v trenutku, ko ni bil več predsednik ZDA. Prej je lahko gospod počel, kar je hotel. To je bil pomemben alarm, ki bi moral polnit naslove medijev in razširit tematiko problema za prihodnost človeka, a tega filma s strani medijev v primežu kapitala videli ne boste. Domnevni aktivistični levičarji pa spijo in se ukvarjajo na primer s predlogi o uvedbi obveznega cepljenja v času usihanja covid pandemije. Naj se smejimo, zgražamo ali preklinjamo?

V Sloveniji se ob vsem priloženem odvijajo žgoče "razprave", ali je turbopodjetnik Robert Golob s svojo zgodovino in mentaliteto odrešenik slovenske prihodnosti ali kvečjemu obratno. Sramota za narod! Če niso kristalno jasne niti osnove politične zgodovine in sedanjosti, nam ni pomoči v prihodnosti.