Razkrivamo

Smo krizo na ekonomskem področju obvladovali bolje ali slabše od ostalih držav EU?

V predstavitvah stališč političnih strank bomo v naslednjih dveh mesecih tudi pri oceni ekonomskega področja spremljali diametralno nasprotna stališča. Aktualna koalicija bo izpostavljala relativno visoko gospodarsko rast, nizko nezaposlenost ali povečane prejemke prebivalstva, te dosežke pa na primer podkrepila z oceno Economista, ki nas je v neki analizi uvrstil med najuspešnejše države v EU. Opozicija pa bo poudarjala visoko zadolževanje države in brezglavo trošenje denarja, ocene pa podkrepila s kritičnimi stališči fiskalnega sveta o dolgoročni nevzdržnosti takega modela.

21.02.2022 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   gospodarska rast   epidemija   BDP   EU   zadolževanje   Avstrija   Italija   Nemčija   denar

Fotomontaža: portal+

Primerjalno z drugimi državami so naši rezultati solidni; ne izstopamo navzgor, pa tudi ne navzdol. Zadolžili smo se več, a smo zato tudi dosegli nekaj višjo rast.

V vsej množici podatkov s področja ekonomije dejansko ni težko najti argumentov za zagovarjanje tako ene kot druge strani. Vzporedno pa je vsaka ocena o teh gibanjih hitro opredeljena za "desno" ali "levo", pač odvisno od tega, v katero smer se nagiba. Ob vseh različnih stališčih "strokovnjakov" so ljudje še toliko bolj zbegani. Na eni strani so sicer potolaženi z visokimi finančnimi ugodnostmi, ki so jih prejemali v teh zaostrenih razmerah (epidemije), na drugi pa jih je vseeno strah pred posledicami visokega zadolževanja države za plačevanje vseh teh spodbud in priboljškov.

 

Kakršna koli ocena o ekonomskih gibanjih je zato že vnaprej obsojena, da bodo bralci pisca "popredalčkali" - a mogoče vseeno poskusimo nekoliko bolj neobremenjeno pogledati, kakšni so naši gospodarski kazalci v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji (EU). Kot rečeno, brez težav sicer zberemo takšne podatke, ki bodo pritrdili izhodiščni tezi (stališču) avtorja, in res je tudi, da imajo vsi kazalci svoje omejitve in slabosti, a vseeno.

 

 

Zgodovinsko poceni denar

 

Kot ključni kazalec gospodarske uspešnosti se še vedno kaže gibanje BDP. Ustvarjena dodana vrednost v neki državi vseeno kaže nivo blaginje prebivalstva in njena hitrejša rast se odraža v rasti prejemkov ljudi. Na drugi strani pa je v zadnjih dveh letih izjemno pomemben tudi kazalec proračunskega deficita in javnega dolga. Upad gospodarske aktivnosti zaradi epidemije in s tem upad zaslužkov so vse države poskušale nadomeščati z raznimi spodbudami tako podjetniškemu sektorju kot neposredno ljudem. Za te potrebe so se vse države tudi zadolževale in močno spremenjene mednarodne fiskalne in monetarne politike (glede na ukrepanje v prejšnji krizi) so državam to omogočale. Za razliko od razmer po letu 2008 v zadnjih dveh letih praktično nobena država ni imela omejitev pri dostopu do potrebnih posojil in to po izjemno ugodnih obrestnih merah.

 

Države (vlade) v EU so torej ukrepale na dokaj podoben način in seveda tudi Slovenija ni bila nobena izjema. Vseeno pa so se te politike odrazile v različnih rezultatih. Države so z zadolževanjem uspele doseči rast ali pa vsaj preprečiti še večji upad gospodarske aktivnosti in dohodkov ljudi. Za skupno oceno rezultatov takšne politike je mogoče še najbolj zanimivo pogledati, v kolikšni meri je posamezna država uspela z zadolžitvijo nadomestiti upad BDP. Torej kakšna je razlika med povečano zadolžitvijo države in rastjo BDP. Koliko se je posamezna država zadolžila več, kot pa je bila na koncu sprememba BDP. Ali v številkah - za koliko milijard (% BDP) smo se zadolžili več, kot pa smo iz tega zadolževanja uspeli dvigniti BDP.

 

 

Javni dolg in rast BDP

 

Pogledali smo, koliko je bil konec tretjega kvartala lani javni dolg iz naslova proračunskega deficita višji kot konec leta 2019 pred epidemijo. Nato pa smo od tega zneska odšteli povečanje BDP (upoštevan je odstotek rasti nominalnega BDP drugega in tretjega kvartala lani glede na primerljivo obdobje 2019 - torej kje smo glede na izhodiščno stanje). Dobili smo podatek, koliko so v posamezni državi iz zadolžitve porabili več, kot pa ustvarili, in to primerjali z BDP v "normalnem" letu 2019. V takšnem kazalcu sta torej povezana oba ključna podatka makroekonomskih gibanj - javni dolg ter rast BDP. Nekateri se radi pohvalijo z gospodarsko rastjo, a zanemarijo, koliko ta temelji na zadolžitvi, drugi pa opozarjajo samo za dolg, nič pa kaj smo uspeli s tem dolgom narediti.

 

Na spodnji sliki so torej rezultati teh preračunov. Seveda bi lahko imeli veliko metodoloških pripomb na izbiro obdobij, izbiro nominalnega ali realnega gibanja BDP, izraznosti BDP v takem izračunu in podobno, a po vseh variantah ugotavljamo, da se Slovenija uvršča približno na sredino držav EU. Zaradi specifičnosti v tabeli ni Irske, Luksembourga in Malte, tako da smo na sredini, na 12. mestu med 24 državami EU brez omenjenih treh. Prikazana številka pomeni, da smo se zaradi zaostrenih razmer dodatno zadolžili še za 4,4 % BDP, da smo lahko dosegli isti nivo BDP kot v letu 2019 pred nastopom krize. To pomeni, da je vsa rast temeljila na dolgu, dodatni odstotek pa pomeni še dodatno zadolžitev za doseganje istega nivoja BDP.

 

 

 

 

Med državami smo torej nekje na sredini, a nekoliko boljši kot je povprečje EU (kot celota se je EU zadolžila celo za 7,6 % BDP več). Na desni vidimo najslabše države, ki so morale za doseganje istega nivoja BDP kot pred krizo najeti še za 15 % BDP dodatnih posojil. Med temi izstopajočimi mediteranskimi državami je seveda Italija, ki so jo denimo v nekem članku Economista v decembru uvrstili med zmagovalce epidemije. Mi se gibljemo nekje med Nemčijo in Avstrijo, na levi strani pa imamo nekaj držav z najboljšimi dosežki. Njihova gospodarska rast je višja kot povečanje dolga in za te države res lahko ocenimo, da so uspešno obvladale zahtevne razmere.

 

 

Nekje v sredini

 

Seveda tudi kazalec ne pove vsega, odvisen je tudi od drugih elementov (npr. izhodiščnega stanja pri Bolgariji ali baltskih državah) in tudi po vsebini bi lahko upoštevali tudi druge podatke (npr. po deležu BDP za zaposlene je slika za Slovenijo nekoliko boljša). Vseeno pa kaže, da smo bili pri obvladovanju razmer nekje na sredini držav EU. Nismo ravno med najboljšimi, še več držav pa prihaja iz krize s precej slabšimi rezultati.

 

Za ponazoritev zgornjih rezultatov mogoče še tri slike, ki kažejo osnovna gibanja. Značilno za Slovenijo je, da se je dodatno zadolžila bolj, kot to velja za večino ostalih držav. Po povečanju zadolžitve samo iz deficita smo na 19. mestu. Omenjam zadolžitev iz deficita, kar se razume javni dolg, ki je nastal zaradi proračunskega primanjkljaja v zadnjih dveh letih (do septembra 2021, ko imamo zadnje podatke). Ob tem pa so vse države najele nekaj več dolga (za rezervo), najbrž zaradi ugodnih obrestnih mer. Zato je bila rast javnega dolga povsod višja (z drugim stolpcem je ta dodatni dolg in oba skupaj predstavljata povečanje javnega dolga). Pod sliko o povečanju dolga je še prikaz skupne višine slovenskega javnega dolga po tem povečanju v času krize. Z javnim dolgom v višini  79,3% BDP smo bili na 15. mestu, pri čemer je bilo povprečje celotne EU 90 %. Nemčija je npr. 10 odstotnih točk pod nami, Italijani pa se približujejo že 160 %.

 

 

 

 

 

 

Na drugi strani pa se lahko pohvalimo z eno višjih gospodarskih rasti. Po stalnih cenah (realno) se je BDP v zadnji dveh kvartalih za katere imamo na voljo podatke povečal za 3,5 % glede na enako obdobje leta 2019. Ker primerjamo zadnjo višino javnega dolga so v izračunu upoštevani tudi zadnji dosežki glede rasti BDP, čeprav tudi trije kvartali ne bi kazali kakih večjih razlik.

 

 

 

 

Primerjalno z drugimi državami so torej naši rezultati solidni, ne izstopamo navzgor, pa tudi ne navzdol. Zadolžili smo se več (čeprav drži, da je ta dolg še nekoliko pod povprečjem EU), a tudi dosegli nekaj višjo rast (iz te povečane zadolžitve). Drugo pa je seveda vprašanje, koliko je za takšna gibanja zaslužna vlada (v pozitivnem in negativnem smislu). Nobenega dvoma ni, da je za takšno relativno hitro okrevanje po krizi (vsaj zaenkrat) in ohranjanje socialnega položaja ljudi zaslužna predvsem spremenjena ekonomska in monetarna politika na nivoju EU. Brez tega, brez možnosti skoraj neomejenega zadolževanja - in to praktično zastonj - takšne spodbude in pomoči prebivalstvu ne bi bile možne. Nihče si niti ne predstavlja, kako bi danes izgledal svet, če do teh sprememb ne bi prišlo. Zaradi tega so lahko vlade tako širokogrudno delile denar za upravičene in neupravičene potrebe. Tudi naša in podobno delitev denarja bi izvajala tudi katerakoli druga vlada (nekje sicer več, drugje manj).

 

A kot rečeno, to je zasluga širših politik in ne dela aktualne izvršne oblast. Zato ni najbolj primerno stalno izpostavljanje in samohvala, koliko več denarja je bilo namenjeno za te ali one potrebe, posebno ker so vsa ta izplačila pravzaprav iz skupnega žepa (odprte kreditne linije) vseh državljanov. Podobna ocena velja tudi za gospodarsko rast. Tudi podjetjem so vse te pomoči omogočile, da so krizo hitro prebrodile, za hitrejši vzpon pa je zaslužna predvsem robustna struktura gospodarstva ter povečano povpraševanje in ne kak odstotek višji ali nižji davki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156