Razkrivamo

Smo krizo na ekonomskem področju obvladovali bolje ali slabše od ostalih držav EU?

V predstavitvah stališč političnih strank bomo v naslednjih dveh mesecih tudi pri oceni ekonomskega področja spremljali diametralno nasprotna stališča. Aktualna koalicija bo izpostavljala relativno visoko gospodarsko rast, nizko nezaposlenost ali povečane prejemke prebivalstva, te dosežke pa na primer podkrepila z oceno Economista, ki nas je v neki analizi uvrstil med najuspešnejše države v EU. Opozicija pa bo poudarjala visoko zadolževanje države in brezglavo trošenje denarja, ocene pa podkrepila s kritičnimi stališči fiskalnega sveta o dolgoročni nevzdržnosti takega modela.

21.02.2022 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   gospodarska rast   epidemija   BDP   EU   zadolževanje   Avstrija   Italija   Nemčija   denar

Fotomontaža: portal+

Primerjalno z drugimi državami so naši rezultati solidni; ne izstopamo navzgor, pa tudi ne navzdol. Zadolžili smo se več, a smo zato tudi dosegli nekaj višjo rast.

V vsej množici podatkov s področja ekonomije dejansko ni težko najti argumentov za zagovarjanje tako ene kot druge strani. Vzporedno pa je vsaka ocena o teh gibanjih hitro opredeljena za "desno" ali "levo", pač odvisno od tega, v katero smer se nagiba. Ob vseh različnih stališčih "strokovnjakov" so ljudje še toliko bolj zbegani. Na eni strani so sicer potolaženi z visokimi finančnimi ugodnostmi, ki so jih prejemali v teh zaostrenih razmerah (epidemije), na drugi pa jih je vseeno strah pred posledicami visokega zadolževanja države za plačevanje vseh teh spodbud in priboljškov.

 

Kakršna koli ocena o ekonomskih gibanjih je zato že vnaprej obsojena, da bodo bralci pisca "popredalčkali" - a mogoče vseeno poskusimo nekoliko bolj neobremenjeno pogledati, kakšni so naši gospodarski kazalci v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji (EU). Kot rečeno, brez težav sicer zberemo takšne podatke, ki bodo pritrdili izhodiščni tezi (stališču) avtorja, in res je tudi, da imajo vsi kazalci svoje omejitve in slabosti, a vseeno.

 

 

Zgodovinsko poceni denar

 

Kot ključni kazalec gospodarske uspešnosti se še vedno kaže gibanje BDP. Ustvarjena dodana vrednost v neki državi vseeno kaže nivo blaginje prebivalstva in njena hitrejša rast se odraža v rasti prejemkov ljudi. Na drugi strani pa je v zadnjih dveh letih izjemno pomemben tudi kazalec proračunskega deficita in javnega dolga. Upad gospodarske aktivnosti zaradi epidemije in s tem upad zaslužkov so vse države poskušale nadomeščati z raznimi spodbudami tako podjetniškemu sektorju kot neposredno ljudem. Za te potrebe so se vse države tudi zadolževale in močno spremenjene mednarodne fiskalne in monetarne politike (glede na ukrepanje v prejšnji krizi) so državam to omogočale. Za razliko od razmer po letu 2008 v zadnjih dveh letih praktično nobena država ni imela omejitev pri dostopu do potrebnih posojil in to po izjemno ugodnih obrestnih merah.

 

Države (vlade) v EU so torej ukrepale na dokaj podoben način in seveda tudi Slovenija ni bila nobena izjema. Vseeno pa so se te politike odrazile v različnih rezultatih. Države so z zadolževanjem uspele doseči rast ali pa vsaj preprečiti še večji upad gospodarske aktivnosti in dohodkov ljudi. Za skupno oceno rezultatov takšne politike je mogoče še najbolj zanimivo pogledati, v kolikšni meri je posamezna država uspela z zadolžitvijo nadomestiti upad BDP. Torej kakšna je razlika med povečano zadolžitvijo države in rastjo BDP. Koliko se je posamezna država zadolžila več, kot pa je bila na koncu sprememba BDP. Ali v številkah - za koliko milijard (% BDP) smo se zadolžili več, kot pa smo iz tega zadolževanja uspeli dvigniti BDP.

 

 

Javni dolg in rast BDP

 

Pogledali smo, koliko je bil konec tretjega kvartala lani javni dolg iz naslova proračunskega deficita višji kot konec leta 2019 pred epidemijo. Nato pa smo od tega zneska odšteli povečanje BDP (upoštevan je odstotek rasti nominalnega BDP drugega in tretjega kvartala lani glede na primerljivo obdobje 2019 - torej kje smo glede na izhodiščno stanje). Dobili smo podatek, koliko so v posamezni državi iz zadolžitve porabili več, kot pa ustvarili, in to primerjali z BDP v "normalnem" letu 2019. V takšnem kazalcu sta torej povezana oba ključna podatka makroekonomskih gibanj - javni dolg ter rast BDP. Nekateri se radi pohvalijo z gospodarsko rastjo, a zanemarijo, koliko ta temelji na zadolžitvi, drugi pa opozarjajo samo za dolg, nič pa kaj smo uspeli s tem dolgom narediti.

 

Na spodnji sliki so torej rezultati teh preračunov. Seveda bi lahko imeli veliko metodoloških pripomb na izbiro obdobij, izbiro nominalnega ali realnega gibanja BDP, izraznosti BDP v takem izračunu in podobno, a po vseh variantah ugotavljamo, da se Slovenija uvršča približno na sredino držav EU. Zaradi specifičnosti v tabeli ni Irske, Luksembourga in Malte, tako da smo na sredini, na 12. mestu med 24 državami EU brez omenjenih treh. Prikazana številka pomeni, da smo se zaradi zaostrenih razmer dodatno zadolžili še za 4,4 % BDP, da smo lahko dosegli isti nivo BDP kot v letu 2019 pred nastopom krize. To pomeni, da je vsa rast temeljila na dolgu, dodatni odstotek pa pomeni še dodatno zadolžitev za doseganje istega nivoja BDP.

 

 

 

 

Med državami smo torej nekje na sredini, a nekoliko boljši kot je povprečje EU (kot celota se je EU zadolžila celo za 7,6 % BDP več). Na desni vidimo najslabše države, ki so morale za doseganje istega nivoja BDP kot pred krizo najeti še za 15 % BDP dodatnih posojil. Med temi izstopajočimi mediteranskimi državami je seveda Italija, ki so jo denimo v nekem članku Economista v decembru uvrstili med zmagovalce epidemije. Mi se gibljemo nekje med Nemčijo in Avstrijo, na levi strani pa imamo nekaj držav z najboljšimi dosežki. Njihova gospodarska rast je višja kot povečanje dolga in za te države res lahko ocenimo, da so uspešno obvladale zahtevne razmere.

 

 

Nekje v sredini

 

Seveda tudi kazalec ne pove vsega, odvisen je tudi od drugih elementov (npr. izhodiščnega stanja pri Bolgariji ali baltskih državah) in tudi po vsebini bi lahko upoštevali tudi druge podatke (npr. po deležu BDP za zaposlene je slika za Slovenijo nekoliko boljša). Vseeno pa kaže, da smo bili pri obvladovanju razmer nekje na sredini držav EU. Nismo ravno med najboljšimi, še več držav pa prihaja iz krize s precej slabšimi rezultati.

 

Za ponazoritev zgornjih rezultatov mogoče še tri slike, ki kažejo osnovna gibanja. Značilno za Slovenijo je, da se je dodatno zadolžila bolj, kot to velja za večino ostalih držav. Po povečanju zadolžitve samo iz deficita smo na 19. mestu. Omenjam zadolžitev iz deficita, kar se razume javni dolg, ki je nastal zaradi proračunskega primanjkljaja v zadnjih dveh letih (do septembra 2021, ko imamo zadnje podatke). Ob tem pa so vse države najele nekaj več dolga (za rezervo), najbrž zaradi ugodnih obrestnih mer. Zato je bila rast javnega dolga povsod višja (z drugim stolpcem je ta dodatni dolg in oba skupaj predstavljata povečanje javnega dolga). Pod sliko o povečanju dolga je še prikaz skupne višine slovenskega javnega dolga po tem povečanju v času krize. Z javnim dolgom v višini  79,3% BDP smo bili na 15. mestu, pri čemer je bilo povprečje celotne EU 90 %. Nemčija je npr. 10 odstotnih točk pod nami, Italijani pa se približujejo že 160 %.

 

 

 

 

 

 

Na drugi strani pa se lahko pohvalimo z eno višjih gospodarskih rasti. Po stalnih cenah (realno) se je BDP v zadnji dveh kvartalih za katere imamo na voljo podatke povečal za 3,5 % glede na enako obdobje leta 2019. Ker primerjamo zadnjo višino javnega dolga so v izračunu upoštevani tudi zadnji dosežki glede rasti BDP, čeprav tudi trije kvartali ne bi kazali kakih večjih razlik.

 

 

 

 

Primerjalno z drugimi državami so torej naši rezultati solidni, ne izstopamo navzgor, pa tudi ne navzdol. Zadolžili smo se več (čeprav drži, da je ta dolg še nekoliko pod povprečjem EU), a tudi dosegli nekaj višjo rast (iz te povečane zadolžitve). Drugo pa je seveda vprašanje, koliko je za takšna gibanja zaslužna vlada (v pozitivnem in negativnem smislu). Nobenega dvoma ni, da je za takšno relativno hitro okrevanje po krizi (vsaj zaenkrat) in ohranjanje socialnega položaja ljudi zaslužna predvsem spremenjena ekonomska in monetarna politika na nivoju EU. Brez tega, brez možnosti skoraj neomejenega zadolževanja - in to praktično zastonj - takšne spodbude in pomoči prebivalstvu ne bi bile možne. Nihče si niti ne predstavlja, kako bi danes izgledal svet, če do teh sprememb ne bi prišlo. Zaradi tega so lahko vlade tako širokogrudno delile denar za upravičene in neupravičene potrebe. Tudi naša in podobno delitev denarja bi izvajala tudi katerakoli druga vlada (nekje sicer več, drugje manj).

 

A kot rečeno, to je zasluga širših politik in ne dela aktualne izvršne oblast. Zato ni najbolj primerno stalno izpostavljanje in samohvala, koliko več denarja je bilo namenjeno za te ali one potrebe, posebno ker so vsa ta izplačila pravzaprav iz skupnega žepa (odprte kreditne linije) vseh državljanov. Podobna ocena velja tudi za gospodarsko rast. Tudi podjetjem so vse te pomoči omogočile, da so krizo hitro prebrodile, za hitrejši vzpon pa je zaslužna predvsem robustna struktura gospodarstva ter povečano povpraševanje in ne kak odstotek višji ali nižji davki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.026
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.953
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.362
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.394
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.326
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.246
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 820
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 543