Po štirih dneh vojne v Ukrajini je položaj na prvi pogled še vedno skrajno neugoden za napadeno državo, vendar se že kažejo prve razpoke na strani ruskega agresorja. Od ugovorov vesti in uporov vojakov, do pomanjkanja taktičnih načrtov in celo varčevanja z orožjem. Putin ni računal, da bo invazija trajala več kot tri ali štiri dni. To sicer ne pomeni, da Rusi ne bodo mogli osvojiti Kijeva in si podrediti Ukrajine, bo pa cena za Putina neprimerno višja. Ni pa izključeno, pravi nekdanji poveljnik estonskih oboroženih sil Riho Terras, da bo Ukrajina zdržala pritisk, seveda pod pogojem, da bodo zahodni zavezniki pravočasno dostavili dovolj orožja, ki ga Ukrajinci ta hip najbolj potrebujejo: protitankovske rakete in rakete zemlja zrak, s katerimi se bodo lotili ruskih helikopterjev in letal ...
Da ruski armadi ne gre vse po načrtih, je postalo očitno, ko so se pojavili posnetki stoječih ruskih oklepnikov na ukrajinskem ozemlju. Obstali pa niso zato, ker bi čakali novih ukazov nadrejenih, pač pa zato, ker jim je zmanjkalo goriva. Nekateri so se tudi pokvarili, tretji pa so se enostavno izgubili in niso vedeli, kam morajo peljati. Putinov "Blietzkrieg" je po treh dneh začel nekoliko izgubljati potencial, čeprav je sprva kazalo, da bo številčno in tehnično močnejša ruska armada dobesedno pometla z Ukrajinci. A kot že večkrat v zgodovini sta tudi tokrat očitno vmes posegla t.i. človeški faktor in tehnika.
Včeraj se je tako pojavila novica, da na pomoč na ukrajinsko fronto prihajajo čečenski borci Ramzana Kadirova, enega najbolj razvpitih in brutalnih gospodarjev vojn iz te ruske republike. Kadirov, ki je od očeta podedoval predsedniški položaj v Čečeniji, velja za zelo tesnega Putinovega zaveznika. Toda napotitev čečenskih klavcev na fronto je bržkone posledica težav z ruskimi vojaki, ki so začeli zavračati ukaze. Po nekaterih informacijah zdaj že množično prihaja do ugovorov vesti, saj nekateri vojaki zavračajo napotitev na ukrajinsko fronto zaradi tega, ker se zavedajo, da ne gre za "posebno operacijo" ali "manjše posredovanje", pač pa za invazijo na suvereno državo - in to brez vojne napovedi. Ruski vojni zločini po zaslugi spleta in socialnih omrežij ne ostajajo dolgo skriti, vsekakor pa zelo načenjajo moralo ruskih vojakov.
Toda Putin, opazno nezadovoljen nad dogodki v zadnjih dveh dnevih, ima še precej hujši problem, opozarja Riho Terras, poslanec Evropskega parlamenta iz Estonije, sicer pa nekdanji poveljnik estonskih oboroženih sil. Rusom bo v desetih dneh zmanjkalo določenih vrst orožja, ker niso računali, da bo vojna trajala dlje kot nekaj dni. Doslej so porabili precej več streliva, raket in drugega orožja, kot so načrtovali. Putin naj bi se sestal s svojimi oligarhi nekje na Uralu, nezadovoljen s potekom, predvsem pa posledicami invazije. Vojna je draga, Rusija pa ni Amerika, ki si lahko privošči drage operacije.
Terras izpostavlja predvsem sledeče težave, ki pestijo ruskega predsednika:
- napad je bil mišljen kot presenečenje in ne bi smel trajati več kot 4 dni,
- vojna v Ukrajini stane Rusijo skoraj 20 milijard evrov na dan,
- zaloge raket so kritične, zadostujejo le še za 3-4 dni, domača proizvodnja ne more dovolj hitro nadoknaditi izpada,
- ruska vojaška industrija potrebuje 3-4 mesece, da bi ponovno dobavila potrebno orožje, pri čemer so zaradi sankcije prekinjene dobave surovin iz Slovenije, Finske in Nemčije (katera slovenska podjetja so dobavljala surovine ali dele za rusko orožarsko industrijo, je vprašanje za slovenske varnostne in obveščevalne organe)
Torej je ključno, da ukrajinska stran Ruse uspešno zadržuje naslednjih 10 dni - in to bo kritično obdobje te vojne. Če Putinu v tem času ne uspe osvojiti Kijeva in likvidirati ukrajinskega vodstva, se bo sreča obrnila proti njemu in ne bo mu preostalo drugega kot pogajanja. To pa bi zanj pomenilo hudo ponižanje in nedvomno tudi politične posledice doma. Naraščajoče protivojno razpoloženje zlasti med mladimi se utegne razširiti in potem bo imel kremeljski vladar pred seboj podobno situacijo kot njegov beloruski zaveznik Lukašenko, ki je lani komaj zatrl proteste.
Putin torej vojne ne sme izgubiti. Vprašanje je tudi, kaj bi bil za njega častni umik. A ta je z vsako uro ruske agresije in vojnimi zločini manj izvedljiv. Da je Putin vojni zločinec, ni več dvoma. Je prvi voditelj, ki je na evropskih tleh po letu 1945 napadel drugo državo. V primerjavi z Miloševićem ima na vesti hujše grehe. Zato mu morda ne preostane drugega kot brutalna vojna do konca, to pa bo pomenilo na tisoče mrtvih na obeh straneh. Namensko bombardiranje in raketiranje civilnih ciljev služi temu, da bi prestrašilo in demoraliziralo napadene Ukrajince. Ruska taktika je bila usmerjena v to, da bi zaradi vojne vse več Ukrajincev obračalo hrbet predsedniku Volodomirju Zelenskemu in njegovi vladi. Zato tudi Putinov poziv ukrajinski vojski, naj izvede državni udar in ga strmoglavi. Toda načrt se je izjalovil in Ukrajinci so pokazali mnogo močnejši odpor, kot so to pričakovali v Kremlju.
Če Ukrajina uspe zadržati Ruse v prihodnjih dneh, ohraniti status quo na bojiščih in preprečiti padec katerega izmed večjih mest - zlasti in še posebej Kijeva - in če bo zahod dostavil obljubljeno orožje, potem se lahko Putinu avantura ponesreči. Sliši se skoraj neverjetno, še posebej zaradi močne ruske propagande (tudi v Sloveniji), ki je po začetku invazije poskušala prepričati svet, da se bodo Putinovi vojaki sprehodili do predsedniške palače v Kijevu in aretirali predsednika, medtem ko bo njegov naslednik že čakal na ruskem letalu ...