Komentar

Vojna v Evropi: Rusija je odšla iz Evrope z oktobrsko revolucijo leta 1917 in se nikoli več ni vrnila

Vprašanje, ki ga danes slišimo tako od analitikov in politikov, v Sloveniji pa zlasti od levega političnega spektra, je sledeče: Ali je NATO s svojo politiko širitve v resnici sprovociral Putina k napadu na Ukrajino? Če pustimo ob strani skrajni cinizem take trditve ob raketiranju civilnih ciljev v Ukrajini, je potrebno povedati predvsem naslednje. Slovenski "analitiki" s tem mirno ignorirajo dejstvo, da v resnici govorijo tudi o Sloveniji, ki se je pridružila zvezi NATO. Kakšen bi bil danes položaj Slovenije, če tega ne bi storila? Mar ne bi bila, "umetna tvorba kot Ukrajina", kot je - človek ne more verjeti lastnim očem in ušesom - izjavil dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar, zlahka cilj neke prihodnje agresije? Trditi danes, da je bila širitev zveze NATO napaka, je enako, kot če bi leta 1991 trdili, da je osamosvojitev in ustanovitev države Slovenije kreacija neke "umetne tvorbe" - in s tem napaka. In da je ohranjanje integritete in celovitosti SFRJ edino pravo politično in zgodovinsko stališče, ki sovpada s takratno trditvijo, da je potrebno ohraniti tudi Sovjetsko zvezo, ki je tedaj razpadala na 15 samostojnih držav. Ena izmed njih je Ukrajina.

27.02.2022 23:59
Piše: Igor Bavčar
Ključne besede:   Rusija   Putin   Stalin   ZDA   Evropa   zgodovina   II. svetovna vojna   Ukrajina   Nemčija   NATO   EU   Andrej Stopar   Kadijević   Adžić   Finska   Švedska

Ruska agresija na Ukrajino je prinesla epohalno spremembo; Nemčija prevzema prvič po II. svetovni vojni svojo vojaško vlogo v združeni Evropi.

Rusija je napadla Ukrajino. V nasprotju z ocenami mnogih, celo z ocenami nekdanjih ameriških generalov, se Ukrajinci uspešno branijo. Odpor ne bo ponehal. Kljub sankcijam Zahoda, ki so potrebne in nujne, tudi Rusi ne odnehajo. Rusi so tega vajeni, v vseh dosedanjih akcijah, od Budimpešte 1956, do Prage 1968, Čečenije, Gruzije, Afganistana, pa Sirije, Krima, Donbasa itd., vojaško urejajo svoje interese, se soočajo z odporom, ki se mu vojaško zoperstavljajo bolj ali manj uspešno, ter se na sankcije ne ozirajo. V resnici bi lahko šli še naprej v zgodovino, vse od ideje o svetovni revoluciji, ki je botrovala Leninovim, Stalinovim in Trockovim idejam o vzpodbujanju revolucij po Evropi in svetu; Rusija in prej Sovjetska zveza je imela vse to zapisano v miselnem vzorcu.

 

Rusi so s svojim ravnanjem pogosto vešče izzivali delitve v mednarodni skupnosti. Tokrat so dosegli nasprotno, enotnost Evropske unije in zveze NATO. To utegne biti odločilno za razvoj tega konflikta in siceršnjih namer Putina, odločilno za uspeh Ukrajine na eni ter Putinov neuspeh na drugi strani ter ključno za vzpostavitev novega svetovnega reda, ki nastaja.

 

 

II.

 

Rusija je odšla iz Evrope z oktobrsko revolucijo leta 1917 in se nikoli ni več vrnila. Po pravici povedano, tudi Zahod ni storil nič, da bi se to zgodilo. Sploh Evropa, ki je imela nekaj priložnosti, da bi strateško uredila odnose z Rusijo, kar bi ji prineslo mir, pa ne le mir, temveč tudi ekonomsko prosperiteto obema, Evropi in Rusiji.

 

Evropa je ostala še danes ujeta med Združene države Amerike, Rusijo in Kitajsko, kar jo dela šibko in notranje razdvojeno, praktično enako kot v njeni celotni moderni zgodovini. Obe svetovni vojni sta to pokazali in iz obeh je Evropa izšla razdeljena. Po prvi na revolucionarno Rusijo in Evropo, po drugi razdeljena z železno zaveso ter notranje razbita na probritansko, proameriško ter pronemško in profrancosko strujo ves čas po prvi in drugi svetovni vojni.

 

Vladimir Putin je v zadnjih letih zelo revidiral pogled na zgodovino; medtem, ko je ob imenovanju kritiziral pakt Ribbentrop-Molotov, ga je pred dvema letoma podprl. V novejši zgodovini je bil Stalin brez dvoma najuspešnejši ruski voditelj in edini res veliki zmagovalec II. svetovne vojne: Sovjetska zveza je dobila pol Evrope, to je bila bolj njegova kot Hitlerjeva vojna. Ne govorim o njegovi zgodovinski podobi tirana, ki je nesporna. Stalinova zmaga v tej vojni je sicer bila res groteskna: Velika Britanija in Francija, ki sta v drugo svetovno vojno vstopili zaradi Hitlerjeva napada na Poljsko, sta jo že 1943 v Teheranu na sestanku Churchilla, Roosevelta in Stalina, dala slednjemu. Zadnje dni vojne sta takoj začela hladno vojno zoper njega, še pred tem pa je Churchill leta 1945 z načrtom (operacijo) Unthinkable (vir), celo načrtoval napad na Rdečo armado s ciljem, vreči jo nazaj na predvojne meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Istočasno pa je Stalin ukazal Stavki, svojemu generalštabu, naj pripravi načrt prodora do Rokavskega preliva. Vse do konca hladne vojne je ta imperij vladal polovici Evrope. Ne preseneča, da je njegov razpad leta 1990 danes velika Putinova bolečina.

 

 

III.

 

To, kar postaja očitno danes po napadu na Ukrajino, je po eni strani Putinova ambicija restavrirati moč nekdanje Sovjetske zveze v največji možni meri; moč, ki se izrisuje v novi geopolitični karti s ponovnim nadzorom nad državami, ki so nekdaj tvorile Sovjetsko zvezo. Zato lahko, če Ukrajina pade, pričakujemo podobno akcijo zoper Moldovo, Gruzijo, Belorusijo, ki je že v njegovem taboru, ter zoper daljnovzhodne države, Kazahstan itd., ki so že v tem okviru, čeprav novice govorijo, da se Kazahstan ne želi pridružiti invaziji na Ukrajino.

 

Ukrajina je pokazala, da vojaške intervencije Zahoda ne more pričakovati nobena država zunaj zveze NATO in drugih zavezništev z ZDA, ki bi jo Rusija napadla v prihodnosti. Zahod, NATO, ne bo interveniral, grožnja z atomskim orožjem je neposredna (Reaganova doktrina je podobno podpirala gibanja zoper Sovjete, a nikoli ni računala na neposredno vojaško vpletanje), Putin jo je teatralno napovedal v kamere na koncu svojega govora.

 

Opozorilo Finski in Švedski, ki sta javno oznanili namero, urediti svoj varnostni položaj, potrjuje te Putinove namere. Stalin je Finsko skušal pokoriti ves čas, bil težko poražen, po napadu na Rusijo junija 1941 pa je Hitler omogočil, da se je Finska spet vojaško pobrala. Finska je ruska soseda, Švedska ni. Finska ni članica NATO in Švedska tudi ne. Te dni se je razprava o tem na Finskem, ki gleda vojno v Ukrajini, močno okrepila.

 

 

IV.

 

Zahod je naredil veliko napak, nove države ni takoj integriral, ni uredil odnosov z Rusijo in ni ji ponudil drugačne perspektive, čeprav je bilo kar nekaj poskusov. Zanemaril je novo vlogo Kitajske, ki danes v Varnostnem svetu ne podpira obsodbe agresije na Ukrajino in pomeni tudi gospodarsko alternativo za ekonomsko blokirano Rusijo. Vprašanje, ki ga danes slišimo tako od analitikov kot od politikov, v Sloveniji zlasti od levega političnega spektra, je sledeče:

 

"Ali je NATO s svojo politiko širitve v resnici sprovociral Putina k napadu na Ukrajino?"

 

Če pustimo ob strani skrajni cinizem take trditve ob raketiranju civilnih ciljev v Ukrajini, je potrebno povedati predvsem naslednje. Slovenski "analitiki" s tem mirno ignorirajo dejstvo, da v resnici govorijo tudi o Sloveniji, ki se je pridružila zvezi NATO. Kakšen bi bil danes položaj Slovenije, če tega ne bi storila? Mar ne bi bila, "umetna tvorba kot Ukrajina", kot je - človek ne more verjeti lastnim očem in ušesom - izjavil dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar, zlahka cilj neke prihodnje agresije?

 

Trditi danes, da je bili širitev zveze NATO napaka, je enako, kot če bi leta 1991 trdili, da je osamosvojitev in ustanovitev države Slovenije kreacija neke "umetne tvorbe" in s tem napaka. In da je ohranjanje integritete in celovitosti SFRJ edino pravo politično in zgodovinsko stališče, ki sovpada s takratno trditvijo, da je potrebno ohraniti tudi Sovjetsko zvezo, ki je tedaj razpadala na 15 samostojnih držav, tudi Ukrajino. 

 

V resnici je tedaj to današnje Stoparjevo stališče o Sloveniji kot "umetni tvorbi" zastopal celoten Zahod, tedanja Evropska gospodarska skupnost (EGS) in NATO - ter seveda tudi Sovjetska zveza. Zato je prišlo do napada JLA na Slovenijo. Sicer zelo verjetno ne bi. To, da smo se vojaško zoperstavili JLA, kot se danes Ukrajinci zoperstavljajo ruski vojski, je bilo odločilno. Pomembno je bilo tudi, da Zahod kljub takemu stališču ni bil za eskalacijo totalne vojne zoper Slovenijo. Vendar - da ne bo pomote, če bi do tega kljub temu prišlo, NATO ne bi interveniral na naši strani.

 

Nasprotno, tedaj je uvedel embargo na naše oboroževanje (to je še danes predmet neprestanega kriminaliziranja s strani domačih Stoparjevih somišljenikov) za razliko od vojaške pomoči Ukrajini danes. In da ne bo še druge pomote, JLA se ni odločila za eskaliranje napada. Ne zaradi stališča Zahoda, pač pa zaradi Sovjetske zveze in dejstva, da smo mi vojaško nadzorovali ozemlje Slovenije. General Kadijević ni upošteval zahteve upokojenega admirala Mamule, da mora Slovence vojaško spraviti na kolena. Ne zato, ker ne bi hotel, pač pa zato, ker v Moskvi, kamor je odšel po podporo, za totalno vojno ni dobil zagotovil generala Dmitrija Jazova, sovjetskega obrambnega ministra. Ne zaradi zveze NATO, pač pa zaradi Rusov. Zato draft povelja, ki ga je za Kadijevića izdelal njegov šef kabineta polkovnik Obradović, o drugem valu napadov na Slovenijo julija 1991 ni bil sprejet in ni sledil grozljivemu Adžićevem televizijskemu govoru, ki povsem spominja na Putinovega pred dnevi.

 

 

V.

 

Države, ki s takšnim svežim zgodovinskim spominom vstopajo v realni svet svobodnih in neodvisnih držav, prav zato iščejo svoja varnostna zagotovila stran in v neodvisnosti od Rusije. Res je, kar je svoj čas trdil velik poznavalec Sovjetske zveze in ameriški diplomat George Kennan, da puščati Ruse pred zaprtimi vrati pomeni, da nikoli ne bomo vedeli, kaj bi v resnici storili, če bi jih odprli tudi zanje.

 

Po drugi strani je veliko vprašanje, ali bi dejstvo, da bi nastal nek nov Münchenski sporazum, ki bi Rusiji vrnil interesno sfero, ki jo je izgubila - in sploh kakšno? -, v resnici odvrnil Putina od njegovih namer. In kdo bi naj bil novodobni Neville Chamberlain? Kdo naj bi kot francoski premier Édouard Daladier po Hitlerjevi aneksiji Češke, po tem, ko je podpisal Münchenski sporazum, danes za Ukrajino izjavil kot on takrat za Češko (Slovaška pod vodstvom Tise se je že odcepila), da je "umetna država, za katero se francoski vojaki ne bodo borili"? Kot da je bil Haydrichov protektorat Bohemia naravna tvorba! In ne pozabimo, to sicer ni del splošnega vedenja, da sta takrat skupaj s Hitlerjem Češko okupirali tudi Poljska in Madžarska ter si prisvojili vsaka svoj del češkega ozemlja. Pa vendar je Hitler z očitkom o masakru nad Nemci v Gdansku (vas to kaj spominja na Putinove trditve o "masakru ukrajinskih nacistov" v Donbasu?), leto pozneje napadel Poljsko.

 

Takih paralel v zgodovini je nešteto. Predstavljajte si, da bi danes vzeli Kozlerjev Zemljovid slovenske dežele in pokrajin iz leta 1852 in na njegove meje poslali vojsko s trditvijo, da je bilo vse to Slovencem odvzeto. Tako kot je res, da če ne bi bilo 4. armade Petra Drapšina, verjetno tudi partizanski IX. Korpus mojega pokojnega očeta Primorske sam ne bi zmogel priboriti nazaj Sloveniji.

 

Hočem reči, da je Putinova agresija zoper Ukrajino resda po dolgem času poenotila EU in NATO, toda čez čas, če bi Rusiji uspelo zlomiti Ukrajino, bomo soočeni z novo realnostjo. Poučeni s temi zgodovinskimi dejstvi se moramo zavedati, da se lahko zgodi, da bo le vprašanje časa, kdaj bo ta nova, z vojno vzpostavljena realnost, ponovno legitimirana s strani tretjih držav, ki danes agresijo sicer obsojajo, in bogvedi kakšni interesi bodo temu takrat botrovali. Na to računa marsikdo v Evropi in pri nas, kjer je proruski sentiment presenetljivo močan. Zato je še kako prav, da svoje obrambne sposobnosti krepimo; pot v pekel je bila namreč prevečkrat tlakovana z dobrimi nameni. Tudi takimi, ki jih ujčka slovenska levica.

 

 

VI.

 

Česar danes kljub vsem dogodkom nihče še noče ali ne more razumeti, je to, da ne vstopamo le v novo hladno vojno, da ne nastaja le nova železna zavesa, ampak da po tridesetih letih spet prihaja nazaj možnost prave vojne širokih razsežnosti, ne več samo hladne. Zelo malo je potrebno, da pride do spopadov širših razmer. S tega stališča so Putinove teze o umetnih tvorbah, ki jo tako nekritično povzema nek samovšečni televizijski dopisnik, izredno nevarne. 

 

Obenem vstopamo v obdobje ekonomske negotovosti, ki bo dolgotrajna. Recesija, ki jo napovedujejo rasti cen energentov, realna možnost konca oskrbovanja s plinom iz Rusije, iskanje alternativnih virov energije za Evropo, ki bo predrugačilo podobo svetovne ekonomije, so pred vrati. Izgon Rusije iz svetovnega finančnega sistema bo imel velike ekonomske posledice za vse, tudi za Slovenijo, in obdobje prilagajanja bo dolgo. Slovensko gospodarstvo in njegov menedžment imata izkušnjo z razpadanjem jugoslovanskega trga. Grozi tudi rastoča svetovna inflacija. Rusija danes predstavlja zgolj 3 odstotke svetovne ekonomije, kar je neverjeten podatek glede na njeno ozemeljsko velikost. Toda dejanski vpliv Rusije na svetovno ekonomijo z vsem tem dogajanjem je enormen. 

 

Pred nami, Evropejci, je v teh najtemejših urah v zadnjih treh desetletjih težavno obdobje. ZDA, ki so v tem trenutku ujetnice notranje politike in slabe pozicije Bidena in demokratov, postajajo spet ključne za varnost Evrope. Spet smo odvisni od njih. Toda ruska agresija je prinesla epohalno spremembo; Nemčija prevzema prvič po II. svetovni vojni svojo vojaško vlogo v združeni Evropi. To je največja neposredna posledica vojne v Ukrajini in z njo Evropa prvič lahko začenja graditi svoj obrambni in varnostni sistem, vzpostavlja ravnotežje ter da Evropski uniji izjemno moč.

 

Celo Britanci, ki so odšli in kot vedno računajo na ameriško zavezništvo, ter Francozi kot zadnja nuklearna sila v EU, ki so oboroževanju Nemčije vedno nasprotovali, morajo zaradi svoje in evropske varnosti sprejeti novo realnost, ki jo je vzpostavila ruska grožnja. S tega stališča je enotnost, ki se je v Evropi in zvezi NATO vzpostavila ob agresiji na Ukrajino, v resnici najbolj dragocen realni potencial, ki ga je potrebno ohranjati in razvijati v nastajanju nove svetovne ureditve, kjer je po dolgih desetletjih dvomov v resnični potencial Evropske unije morda res nastopil čas njene revitalizacije!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.184
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.640
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.537
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.514
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.366
06/
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.236
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.041
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 742
09/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.119
10/
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
Uredništvo
Ogledov: 1.545