Komentar

Enotnost Evropske unije in demokratičnega sveta je danes pomembnejša kot kdajkoli po drugi svetovni vojni

Upam, da je tudi pri nas prevladalo spoznanje, da je bilo ravnanje Slovenije v letih po aneksiji Krima in okupaciji dela vzhodne Ukrajine, torej zadnjih osem let, vsaj naivno, če že ne napaka. Mislim na množico stikov med našimi in ruskimi državniki, na paradiranje ruskih gardistov na Prešernovem trgu in koncert zbora ruske vojske v Cankarjevem domu. Mislim na zadnji obisk generalnega državnega tožilca Draga Škete v Moskvi in podpis sporazuma z ruskim državnim tožilstvom o sodelovanju in to v času, ko je že prihajalo do kopičenja ruske vojske ob ukrajinskih mejah. Odveč je pripomniti, da gre za ruski državni organ, ki na veliko preganja pripadnike ruske politične opozicije in sodeluje pri kršenju človekovih pravic.

04.03.2022 12:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Putin   Rusija   Ukrajina   OZN   Slovenija   Drago Šketa   Ruska kapelica   ZDA   Olaf Scholz   Donbas   Krim

Slovesnosti pri Ruski kapelici seveda ne morejo več potekati ob prisotnosti predstavnikov Putinovega režima in častne straže agresorske ruske vojske.

Pred nami so težki in negotovi meseci, morda celo leta. Vendar me z upanjem navdaja dejstvo, da je Evropski uniji in Evropi skupaj z ZDA in ostalim demokratičnim svetom uspelo strniti vrste. Na ne majhno presenečenje ruskega predsednika Putina. Prevladalo je spoznanje, da gre v zvezi z neizzvanim, nezakonitim in nemoralnim napadom Rusije na demokratično sosednjo Ukrajino za prelomno dogajanje. Odloča se namreč o tem, kakšni bodo odnosi med državami na našem kontinentu in svetu v prihodnjih desetletjih, na kakšnih vrednotah bodo temeljili. Odloča se o usodi Evrope, o njeni svobodi in demokraciji. Opogumljajoče je, da je EU kočno dvignila svoj glas in od besed prešla k dejanjem. Do sedaj je vse prevečkrat čakala, da drugi opravijo tisto, kar bi morala sama. Tokrat pa gre pri njenih sankcijah zoper agresorja za tektonske premike. Mislim predvsem na zamrznitev računov ruske centralne banke in druge finančne ukrepe. 

 

Reakcija ob prvi ruski agresiji na Ukrajino leta 2014 in na početje ruskega predsednika v letih pred tem in potem je bila drugačna, popustljiva. Pravzaprav se je ruskemu predsedniku dopuščalo, da je na našem kontinentu počel, kar je hotel. Čeprav je že na Münchenski varnostni konferenci leta 2007 dal vedeti, na kakšno pot se podaja. Spomnimo, leta 2007 je izvedel kibernetični napad na Estonijo, leto kasneje je napadel Gruzijo. Leta 2014 je sledila aneksija Krima in vojaško posredovanje v Donbasu na vzhodu Ukrajine.

 

S kibernetičnimi vpadi se je vmešaval v volitve v vrsti demokratičnih držav. Vršil je represijo nad svojimi političnimi nasprotniki, nekatere dal likvidirati celo po tem, ko so se zatekli v tujino itd. V tem času je okrepil in moderniziral vojsko in ves represivni aparat. Članice EU pa so se med tem šle nadaljevanja t.i. ostpolitik - vzhodne politike oziroma politike popuščanja napetosti, gradnje plinovodov za ruski plin, vsestranskega gospodarskega sodelovanja in absurdnega razvajanja ruskih oligarhov. Ti so na eni strani prikimavali ruskemu predsedniku pri njegovem spodkopavanju EU in evropskega reda ter financirali njegovo politiko. Na drugi pa so v države članice EU hodili na počitnice, nakupe, tam šolali svoje otroke, si kupovali razkošna druga domovanja, kupovali športne klube in uspešna evropska podjetja. Evropi ne gre očitati, da je poskusila s politiko angažiranja, Evropi gre očitati, da je z njo nadaljevala, ko je bilo več kot očitno, da druga stran drži figo v žepu.

 

Evropa, EU je šele ob invaziji na Ukrajino končno spoznala, koliko je ura.

 

Bolje pozno kot nikoli.

 

Najbolj očitna je ugotovitev, da jo je Putin prevaral, vidna pri Nemčiji. Ta je v roku zadnjih par dni pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza diametralno spremenila svojo politiko, poosebljeno v Angeli Merkel, in sprejela zgodovinske odločitve. S tem ne mislim le, da bo povečala svoj obrambni proračun na 2% BDP in da bo s protitankovskim orožjem in protiletalskimi raketami pomagala napadeni Ukrajini. Dolgoročnejše še pomembnejša odločitev se mi zdi, da bo močno spremenila svojo energetsko politiko in se skušala otresti svoje odvisnosti od ruskega plina.

 

Obnovljivi viri energije so postali energija svobode.

 

Upajmo, da bo ta enotnost ostala tudi v naprej, ko bo na težkih preizkušnjah. Moramo se zavedati, da sankcij ne bo čutil le napadalec in da se vojna vihra lahko dodatno razplamti. Ruski predsednik bo s proti sankcijami, grožnjami in na vse druge možne načine poskušal doseženo enotnost razbiti. Le odločnost, solidarnost in enotnost EU skupaj z ZDA in celotnim demokratičnim svetom lahko prepreči, da se po Ukrajini Putin ne loti podrejanja drugih evropskih držav. Enako, da ruskega predsednika ne bo začel posnemati še kdo. Rusiji je treba na vse načine pokazati, da se ne strinjamo z njenim početjem, z njenim kršitvami mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino OZN. Mimogrede, Ukrajina je bila med ustanovnimi članicami svetovne organizacije. Nikakor ne moremo pristati, da se v 21. stoletju državam ne prizna pravica, da same odločajo o svoji usodi.

 

Večkrat je slišati, da politike ne gre mešati s športom in kulturo. Da tovrstni stiki zaradi slabih političnih odnosov ne smejo trpeti. V času vojne, za katero smo menili, da smo jo za vedno zbrisali z evropskega in svetovnega obličja, se je s tem težko strinjati. Kako naj na omenjenih področjih sodelujemo z nekom, ki zavrača civilizacijske norme, na katerih naj bi temeljil današnji svet. Nekom ki grozi z nuklearnim orožjem. Spraviti se s silo, brez povoda na šibkejšega, ni ne športno ne kulturno.

 

Vrste smo uspeli strnili tudi v Sloveniji. Ob prelomnih dogodkih nam tega, če izvzamemo leto 1991, vedno ni uspelo.  Upam, da je tudi pri nas prevladalo spoznanje, da je bilo ravnanje naše države v letih po aneksiji Krima in okupaciji dela vzhodne Ukrajine vsaj naivno, če že ne napaka. Mislim na množico stikov med našimi in ruskimi državniki, na paradiranje ruskih gardistov na Prešernovem trgu in koncert zbora ruske vojske v Cankarjevem domu. Enako na zadnji obisk generalnega državnega tožilca Draga Škete v Moskvi in podpis sporazuma z ruskim državnim tožilstvom o sodelovanju - in to v času, ko je že prihajalo do kopičenja ruske vojske ob ukrajinskih mejah. Odveč je pripomniti, da gre za ruski državni organ, ki na veliko preganja pripadnike ruske politične opozicije in sodeluje pri kršenju človekovih pravic. Eno so normalni odnosi med državami, četudi med njimi obstajajo razlike, drugo pa je nepotrebno bratenje in klanjanje diktatorju.

 

Tudi naša enotnost bo glede odnosov z Rusijo v prihodnjih mesecih na preizkušnji in morali bi jo ohraniti.  Z ozirom na to, da gre za branjenje demokratičnih  vrednot, na katerih počiva naša država, to ne bi smelo biti pretežko.

 

Pozdraviti velja izjavo Društva Slovenija-Rusija, v kateri je obsodilo brutalni napad Rusije na Ukrajino in izrazilo solidarnost z ukrajinskim narodom. Z njim se je poteptalo in oskrunilo spomin na premnoge Ruse, ki so izgubili življenje v minulih vojnah. Zaključilo jo je s prepričanjem, da Ruska kapelica pod Vršičem ostaja simbol miru in kulture spoštljivega spomina.

 

Med vojaki ruske carske vojske, ki so kot vojni ujetniki v času prve svetovne vojne v plazu pod Vršičem izgubili svoja življenja, so bili poleg Rusov tudi Ukrajinci. Prav je, da se ob julijskih spominskih prireditvah spomnimo tudi nanje. Naj bo kapelica pod Vršičem v prihodnje kraj prijateljstva med slovenskim, ruskim in ukrajinskim narodom.

 

Slovesnosti seveda ne morejo več potekati ob prisotnosti predstavnikov Putinovega režima in častne straže agresorske ruske vojske.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 974
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.625
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579