Komentar

Enotnost Evropske unije in demokratičnega sveta je danes pomembnejša kot kdajkoli po drugi svetovni vojni

Upam, da je tudi pri nas prevladalo spoznanje, da je bilo ravnanje Slovenije v letih po aneksiji Krima in okupaciji dela vzhodne Ukrajine, torej zadnjih osem let, vsaj naivno, če že ne napaka. Mislim na množico stikov med našimi in ruskimi državniki, na paradiranje ruskih gardistov na Prešernovem trgu in koncert zbora ruske vojske v Cankarjevem domu. Mislim na zadnji obisk generalnega državnega tožilca Draga Škete v Moskvi in podpis sporazuma z ruskim državnim tožilstvom o sodelovanju in to v času, ko je že prihajalo do kopičenja ruske vojske ob ukrajinskih mejah. Odveč je pripomniti, da gre za ruski državni organ, ki na veliko preganja pripadnike ruske politične opozicije in sodeluje pri kršenju človekovih pravic.

04.03.2022 12:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Putin   Rusija   Ukrajina   OZN   Slovenija   Drago Šketa   Ruska kapelica   ZDA   Olaf Scholz   Donbas   Krim

Slovesnosti pri Ruski kapelici seveda ne morejo več potekati ob prisotnosti predstavnikov Putinovega režima in častne straže agresorske ruske vojske.

Pred nami so težki in negotovi meseci, morda celo leta. Vendar me z upanjem navdaja dejstvo, da je Evropski uniji in Evropi skupaj z ZDA in ostalim demokratičnim svetom uspelo strniti vrste. Na ne majhno presenečenje ruskega predsednika Putina. Prevladalo je spoznanje, da gre v zvezi z neizzvanim, nezakonitim in nemoralnim napadom Rusije na demokratično sosednjo Ukrajino za prelomno dogajanje. Odloča se namreč o tem, kakšni bodo odnosi med državami na našem kontinentu in svetu v prihodnjih desetletjih, na kakšnih vrednotah bodo temeljili. Odloča se o usodi Evrope, o njeni svobodi in demokraciji. Opogumljajoče je, da je EU kočno dvignila svoj glas in od besed prešla k dejanjem. Do sedaj je vse prevečkrat čakala, da drugi opravijo tisto, kar bi morala sama. Tokrat pa gre pri njenih sankcijah zoper agresorja za tektonske premike. Mislim predvsem na zamrznitev računov ruske centralne banke in druge finančne ukrepe. 

 

Reakcija ob prvi ruski agresiji na Ukrajino leta 2014 in na početje ruskega predsednika v letih pred tem in potem je bila drugačna, popustljiva. Pravzaprav se je ruskemu predsedniku dopuščalo, da je na našem kontinentu počel, kar je hotel. Čeprav je že na Münchenski varnostni konferenci leta 2007 dal vedeti, na kakšno pot se podaja. Spomnimo, leta 2007 je izvedel kibernetični napad na Estonijo, leto kasneje je napadel Gruzijo. Leta 2014 je sledila aneksija Krima in vojaško posredovanje v Donbasu na vzhodu Ukrajine.

 

S kibernetičnimi vpadi se je vmešaval v volitve v vrsti demokratičnih držav. Vršil je represijo nad svojimi političnimi nasprotniki, nekatere dal likvidirati celo po tem, ko so se zatekli v tujino itd. V tem času je okrepil in moderniziral vojsko in ves represivni aparat. Članice EU pa so se med tem šle nadaljevanja t.i. ostpolitik - vzhodne politike oziroma politike popuščanja napetosti, gradnje plinovodov za ruski plin, vsestranskega gospodarskega sodelovanja in absurdnega razvajanja ruskih oligarhov. Ti so na eni strani prikimavali ruskemu predsedniku pri njegovem spodkopavanju EU in evropskega reda ter financirali njegovo politiko. Na drugi pa so v države članice EU hodili na počitnice, nakupe, tam šolali svoje otroke, si kupovali razkošna druga domovanja, kupovali športne klube in uspešna evropska podjetja. Evropi ne gre očitati, da je poskusila s politiko angažiranja, Evropi gre očitati, da je z njo nadaljevala, ko je bilo več kot očitno, da druga stran drži figo v žepu.

 

Evropa, EU je šele ob invaziji na Ukrajino končno spoznala, koliko je ura.

 

Bolje pozno kot nikoli.

 

Najbolj očitna je ugotovitev, da jo je Putin prevaral, vidna pri Nemčiji. Ta je v roku zadnjih par dni pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza diametralno spremenila svojo politiko, poosebljeno v Angeli Merkel, in sprejela zgodovinske odločitve. S tem ne mislim le, da bo povečala svoj obrambni proračun na 2% BDP in da bo s protitankovskim orožjem in protiletalskimi raketami pomagala napadeni Ukrajini. Dolgoročnejše še pomembnejša odločitev se mi zdi, da bo močno spremenila svojo energetsko politiko in se skušala otresti svoje odvisnosti od ruskega plina.

 

Obnovljivi viri energije so postali energija svobode.

 

Upajmo, da bo ta enotnost ostala tudi v naprej, ko bo na težkih preizkušnjah. Moramo se zavedati, da sankcij ne bo čutil le napadalec in da se vojna vihra lahko dodatno razplamti. Ruski predsednik bo s proti sankcijami, grožnjami in na vse druge možne načine poskušal doseženo enotnost razbiti. Le odločnost, solidarnost in enotnost EU skupaj z ZDA in celotnim demokratičnim svetom lahko prepreči, da se po Ukrajini Putin ne loti podrejanja drugih evropskih držav. Enako, da ruskega predsednika ne bo začel posnemati še kdo. Rusiji je treba na vse načine pokazati, da se ne strinjamo z njenim početjem, z njenim kršitvami mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino OZN. Mimogrede, Ukrajina je bila med ustanovnimi članicami svetovne organizacije. Nikakor ne moremo pristati, da se v 21. stoletju državam ne prizna pravica, da same odločajo o svoji usodi.

 

Večkrat je slišati, da politike ne gre mešati s športom in kulturo. Da tovrstni stiki zaradi slabih političnih odnosov ne smejo trpeti. V času vojne, za katero smo menili, da smo jo za vedno zbrisali z evropskega in svetovnega obličja, se je s tem težko strinjati. Kako naj na omenjenih področjih sodelujemo z nekom, ki zavrača civilizacijske norme, na katerih naj bi temeljil današnji svet. Nekom ki grozi z nuklearnim orožjem. Spraviti se s silo, brez povoda na šibkejšega, ni ne športno ne kulturno.

 

Vrste smo uspeli strnili tudi v Sloveniji. Ob prelomnih dogodkih nam tega, če izvzamemo leto 1991, vedno ni uspelo.  Upam, da je tudi pri nas prevladalo spoznanje, da je bilo ravnanje naše države v letih po aneksiji Krima in okupaciji dela vzhodne Ukrajine vsaj naivno, če že ne napaka. Mislim na množico stikov med našimi in ruskimi državniki, na paradiranje ruskih gardistov na Prešernovem trgu in koncert zbora ruske vojske v Cankarjevem domu. Enako na zadnji obisk generalnega državnega tožilca Draga Škete v Moskvi in podpis sporazuma z ruskim državnim tožilstvom o sodelovanju - in to v času, ko je že prihajalo do kopičenja ruske vojske ob ukrajinskih mejah. Odveč je pripomniti, da gre za ruski državni organ, ki na veliko preganja pripadnike ruske politične opozicije in sodeluje pri kršenju človekovih pravic. Eno so normalni odnosi med državami, četudi med njimi obstajajo razlike, drugo pa je nepotrebno bratenje in klanjanje diktatorju.

 

Tudi naša enotnost bo glede odnosov z Rusijo v prihodnjih mesecih na preizkušnji in morali bi jo ohraniti.  Z ozirom na to, da gre za branjenje demokratičnih  vrednot, na katerih počiva naša država, to ne bi smelo biti pretežko.

 

Pozdraviti velja izjavo Društva Slovenija-Rusija, v kateri je obsodilo brutalni napad Rusije na Ukrajino in izrazilo solidarnost z ukrajinskim narodom. Z njim se je poteptalo in oskrunilo spomin na premnoge Ruse, ki so izgubili življenje v minulih vojnah. Zaključilo jo je s prepričanjem, da Ruska kapelica pod Vršičem ostaja simbol miru in kulture spoštljivega spomina.

 

Med vojaki ruske carske vojske, ki so kot vojni ujetniki v času prve svetovne vojne v plazu pod Vršičem izgubili svoja življenja, so bili poleg Rusov tudi Ukrajinci. Prav je, da se ob julijskih spominskih prireditvah spomnimo tudi nanje. Naj bo kapelica pod Vršičem v prihodnje kraj prijateljstva med slovenskim, ruskim in ukrajinskim narodom.

 

Slovesnosti seveda ne morejo več potekati ob prisotnosti predstavnikov Putinovega režima in častne straže agresorske ruske vojske.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.454
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.374
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.515
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.708
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.104
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.166
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.788
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 741
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.474