Razkrivamo

Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu

Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih odločitev. Prav tako je vedno izpričala jasno in neomajno vero v vladavino prava. V to vrednoto je vlagala izstopajočo in navdihujočo energijo, ki bo ostala v spominu. In ljudje so ji zaupali. Zasluženo in izpričano. Njeno dediščino sestavljajo stabilnost, zanesljivost, občutek za ljudi, premišljeno sprejemanje odločitev ter izstopajoča sposobnost vladanja. Vse to smo lahko sami opazovali.   

04.03.2022 22:00
Piše: Milan Jazbec
Ključne besede:   Angela Merkel   CDU   NDR   Vzhodna Nemčija   Berin   Milan Jazbec   SFRJ

Angela Merkel je bila zadnji evropska voditeljica z izkušnja iz življenja v bivšem komunističnem sistemu, ki je opredelil njeno državo. Kar je zelo pripomoglo k njenemu razumevanju politike, odnosov in življenja kakor tudi k njeni voditeljski dovršenosti

Ko je Paul McCartney spesnil hit To so bili dnevi, ki ga je vrhunsko in romantično izvedla Mary Hopkin, je mlada, prodorna in obetavna študentka v Templinu sanjala, kako bo trla orehe iz teoretične fizike, ko odraste. Ko se je njena družina zaradi očetove službe iz rojstnega Hamburga v Zahodni Nemčiji preselila v Quitzow v Vzhodni Nemčiji, je sčasoma dozorela njena odločitev, kaj bo počela v svojem življenju. Avtor tega prispevka sem takrat poslušal omenjeno Mary Hopkin (in Beatle, seveda), bral stripe in znanstveno fantastiko ter sanjal, da bom postal novinar, ko odrastem (kar se je pozneje tudi uresničilo). Predvsem pa sem vedno znova prisluhnil materini pripovedi o njenem življenju med drugo svetovno vojno v Nemčiji, južno od Dresdna – bila je namreč med desettisoči Slovencev, ki jih je nacistični režim izgnal z domov ter vključil v prisilno delo. Prvo od treh njegovih potovanj v tiste kraje poleti 1981 mi je izoblikovalo izkušnjo o nevtralnosti, socializmu in komunizmu ter o Vzhodnem bloku iz prve roke, se pravi, o tem, kaj je to hladna vojna.   

 

 

Kanclerka in njeni predhodniki

 

Era Angele Merkel je končana, zato lahko že predstavimo njen portret, kar bomo storili s treh vidikov: zgodovinskega, vsebinskega in stila vladanja, ki jih obenem tudi primerjamo in komentiramo. V obdobju po koncu druge svetovne vojne se je v Nemčiji zvrstilo osem kanclerjev, od tega pet iz vrst CDU/CSU in trije iz vrst SDP. Skupno so bili na položaju 71,5 let, od tega prvi 52 let in drugi 19,5 let. 

 

 Kronološko so se zvrstili takole: 

 

 

1. Konrad Adenauer: 1949 – 1963 (1951–1955 tudi prvi minister za zunanje zadeve), CDU, 14 let (odstopil, star 87 let);

 

2. Ludwig Erhard: 1963 – 1966, CDU, (odstopil), 3 leta;

 

3. Kurt Kiesinger: 1966 – 1969, CDU, 3 leta;

 

4. Willy Brandt: 1969 – 1974, SDP (prvi SDP kancler po letu 1930), (odstopil, ko so v njegovem uradu odkrili Stasijevega agenta), 4,5 let (s klečanjem v varšavskem getu leta 1970 se je poklonil žrtvam), leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado za mir;

 

5. Helmut Schmidt: 1974 – 1982, SDP, 8 let;

 

6. Helmut Kohl: 1982 – 1998, CDU/CSU, 16 let (kancler, ki je izvedel združitev obeh Nemčij leta 1990);

 

7. Gerhard Schröder: 1998 – 2005, SDP, 7 let;

 

8. Angela Merkel: 2005 – 2021, CDU/CSU, 16 let.

 

 

Trije kanclerji očitno izstopajo: Adenauer (14 let) ter Kohl in Merkel (oba 16 let, prvi nekaj tednov več). Če k temu dodamo še prvega, združitvenega kanclerja Bismarcka (19), dobimo veliko četverico. [2]

 

Omenjeni ne izstopajo samo po dolžini svojih mandatov, ampak tudi glede na zgodovinsko posebnost okoliščin, v katerih so delovali, in njihovo sposobnost, soočati se z izzivi časa. S tega vidika lahko trdimo, da je bila kompleksnost okoliščin, v katerih je delovala Angela Merkel, najbolj, celo naraščajoče zahtevna, še posebej zaradi izjemno močnih globalizacijskih trendov po koncu hladne vojne. Navedeno postavlja odhajajočo kanclerko na prvo mesto med njenimi kolegi. 

  

Tako pridemo do glavnih zadev, s katerimi se je kanclerka ukvarjala v svojem obdobju, nekatere od njih pa so se pokazale kot globalne krize. Teme z globalnimi vplivom in pomenom, ki so prevladovale v minulem poldrugem desetletju, so bile: sprejem Lizbonske pogodbe 2009, globalna finančna in dolžniška kriza, arabska pomlad, ptičja gripa, migrantska kriza, transatlantski odnosi, Brexit, pandemija C-19, geopolitična tektonika (odnosi med ZDA, EU, Rusko federacijo in Kitajsko), iranski jedrski program, severnokorejsko testiranje balističnega orožja, Sirija in Afganistan, okoljska kriza, vprašanje opuščanja fosilnih goriv (t.im. dekarbonizacija), kakor tudi obeleževanje nekaterih izstopajočih obletnic, med njimi stota obletnica pričetka prve svetovne vojne, 75. obletnica ustanovitve OZN, 80. letnica pričetka druge svetovne vojne in sklenitve pakta Ribbentrop–Molotov in pričetka operacije Barbarossa.    

 

Veliko težo in odgovornost njene vloge morda najbolje ponazarja dejstvo, da se je Angela Merkel v času svojega mandata udeležila več kot sto zasedanj evropskega sveta. Za primerjavo navedimo, da je bila dolgoletna praksa dve redni in dve, morda tri izredna srečanja na leto dni. V času finančne krize pred dobrim desetletjem se je to število povečalo na povprečno eno srečanje tedensko.

 

Stil vladanja Angele Merkel zaznamujejo jasna etična drža, razumevanje države blaginje (obdržala je tradicijo, da je bila Nemčija prva takšna država na svetu) in njen socialni čut za običajne ljudi. Kanclerka je dobro vedela, kaj je oblast in njena moč, to je sama občutila in tudi izvajala. In vse to v velikem stilu. Vendar ni prestopila meje, kar je vedno bila največja skušnjava vseh, ne samo politike. Če kdo, je bila ona tista, ki je obrnila hrbet razumevanju politike kot delitve plena. Vzdržala se je tega in postavila standard. Čeprav ni bila iz Oza (a njeno srednje ime je Doroteja), je v politiki znala čarati. 

 

Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih odločitev. Prav tako je vedno izpričala jasno in neomajno vero v vladavino prava. V to vrednoto je vlagala izstopajočo in navdihujočo energijo, ki bo ostala v spominu. In ljudje so ji zaupali. Zasluženo in izpričano. Njeno dediščino sestavljajo stabilnost, zanesljivost, občutek za ljudi, premišljeno sprejemanje odločitev ter izstopajoča sposobnost vladanja. Vse to smo lahko sami opazovali.   

 

Prav tako je potegnila potezo, ki je ni nihče v novejši politični zgodovini Evrope: ni aktivno sodelovala v izbiri svojega naslednika na vrhu stranke. To je bil neverjeten politični pristop. S tem je po eni strani izpričala visoko etično držo in prepustila stranki, da izbere osebo, ki bo vredna zaupanja, zanesljiva in obetavna. Stranka bo morala živeti z novim voditeljem, ona sama v upokojitvi pa bistveno manj, če sploh. In po drugi strani očitno ni hotela svojega političnega in osebnega vpliva uveljavljati tam, kjer je mislila, da to ni potrebno. Zraven vsega pa tudi ne bi bilo jamstva, da bi njen izbor (če bi bil) tudi ustrezal pogledom stranke. Zakaj torej obremenjevati vodstvo stranke s še eno stresno zadevo, ko so itak že bile v ospredju zahtevne teme.   

 

 Dodatno, pokazala je tudi, kaj je sinergija na najvišji politični ravni v domači politiki: kot kanclerka je podprla in dejansko dosegla, da je Frank Walter Steinmeier, njen bivši zunanji minister in vicekancler iz konkurenčne, čeprav koalicijske SDP postal nemški zvezni predsednik (od leta 2017). Njuno samoumevno razumevanje je bilo veliko več, kot si lahko na najvišji politični ravni predstavljamo: njuna empatija in praktično enak vrednostni sistemi, kar je bilo v času številnih velikih pretresov na preizkušnji, je včasih že mejilo na telepatijo. Tudi zaradi tega je predsednik Steinmeier vzorčni model za ta položaj ne samo v današnji Evropi. 

 

 

Pogled na prihodnost Zahodnega Balkana 

 

Vse to jo je postavilo v ospredje in osrčje globalne politike in geopolitike. V najboljšem smislu je izpolnjevala vse pogoje biti izstopajoča voditeljica. Čeprav to ni bilo vedno očitno in prepoznano, je z vsakim dnem po njenemu odhodu to bolj jasno. Veliki voditelji spregovorijo s svojim odhodom. Za njo ostajajo določen prazen prostor ter izziv in priložnost. Ob tem lahko dodamo, da je v mednarodni politiki vedno potrebno nekaj sreče. Angela Merkel je prinesla veliko dozo sreče – in tudi simbolike, saj je odšla s položaja 150 let po tistem, ko je Bismarck prišel nanj.  

 

Kot edina nemška kanclerka (to je postala leta 2005, ko je premagala Schröderja) in najmlajša na tem položaju dosedaj pa je bila tudi edina sploh z vzhoda. Angela Merkel je vstala na vzhodu. Celo več – lahko bi rekli, da je zadnji evropski voditelj s tovrstno osebno izkušnjo. To je izkušnja iz življenja v bivšem komunističnem sistemu, ki je opredelil njeno državo. Avtor tega prispevka sem prepričan, da je to zelo pripomoglo k njenemu razumevanju politike, odnosov in življenja kakor tudi k njeni voditeljski dovršenosti. Kar je bila, pravzaprav, sreča za vso Evropo – zlahka si je mogoče predstavljati, kako bi lahko bila neskončno zavrta zaradi tega. Pazljiv spremljevalec evropske politike bi verjetno našel kakšen tovrsten primer ali dva v sedanji kontinentalni politiki. Njen odnos do migrantov konec poletja 2015 je bil odraz njenega občutka za ljudi in razumevanja za njihovo trpljenje. V svojem življenju je videla veliko tega.  

  

In kot vemo danes, so se zadeve zasukale drugače za obetavno mlado znanstvenico. Ko sem bil zadnji referent za Nemško demokratično republiko, Zahodni Berlin in Švico v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije ter sem se v Beogradu pogovarjal o razmerah v državi tedaj bodoče kanclerke z njenim zadnjim veleposlanikom Eiffom, je izstopajočo raziskovalko že potegnil tok političnega dogajanja – kot namestnica predsednika CDU je v letu 1991 že opozorila na svojo politično spretnost. Ostalo je medtem postalo zgodovina. Tudi ona ni vedela in ni – ni mogla – pričakovala, kar je sledilo.    

 

Preden zaključimo, je treba dodati še nekaj misli o širitvi EU na Zahodni Balkan. Kanclerka Merkel je podedovala pridobitve velike dvojne širitve iz leta 2004, a je morala tudi živeti z njunimi manj prijetnimi stranmi. Dve leti po njeni inavguraciji sta Bolgarija in Romunija postali članici EU, Hrvaška in Albanija leto dni pozneje članici zveze Nato ter Hrvaška članica EU štiri leta pozneje. In potem se je pojavila širitvena utrujenost (preveč enostavno pojasnilo, seveda, za poznejšo dinamiko in zapletenost evropskega integracijskega procesa): nobene nove članice EU od takrat, z dvema novima članicama Nata: Črna gora (2017) in Severna Makedonija (2020).

 

Tako imamo v regiji štiri države kandidatke za EU: Črna gora in Srbija se že pogajata, Albanija in Severna Makedonija pa še vedno čakata na pričetek pogajalskega procesa; Bosna in Hercegovina ter Kosovo pa sta formalizirali svojo namero po članstvu. Ni ga vedeževalca, ki bi lahko napovedal prihodnost. Lahko pa se ima v mislih dejstvo, da se je večina širitev EU zgodila z več kot eno novo članico in da se je splačalo. Posledično bi lahko omenjena šesterica tudi vstopila skupinsko. Bi se splačalo. Novi nemški kancler je dobil nekaj v roke, s čimer bi lahko njegov pričetek ostal v spominu.  

 

Naj se na koncu spomnimo še znamenite popevke, ki so jo Rolling Stones objavili 1973, ko je nemška Angie zaključevala gimnazijo v Templinu, in si postavimo ne samo retorično vprašanje, "kam nas bo to vse to pripeljalo". Morda bo novi nemški kancler Scholz iz vrst SPD, ki je njen resnični in ne samo formalni naslednik, saj sta si po vrednostni usmeritvi zelo blizu, vedel odgovor. V vsakem primeru, njen odhod je pomenil konec epohe. Bila je na vrhu. 

  

Od dojenčka, ki so ga prinesli v Quitzow leta 1954 do mlade zaposlene na inštitutu v Vzhodnem Berlinu, z doktoratom iz kvantne kemije leta 1986, do predstavnice za medije v Stranki demokratičnega prebujenja leta 1990 do Kohlove deklice (Mädchen) in, končno, do nemške mame (Mutter oz. Mutti ljubkovalno), je prehodila pot do veličastne sfinge. Ki je imela pogosto smeh na licih. In ne gre pozabiti, da gospa Merkel ni podlegla vsesplošni skušnjavi po uporabi tviterja, ampak se je posvetila tistemu, za kar v politiki gre: delati dobro za splošno dobro.  

 

Razpravljanje o kanclerki Merkel še ne more biti vseobsegajoče, kakor se je tudi v celoti še ne more razumeti. Kajti bila je žlahtna poosebitev tistega, kar so antični filozofi poimenovali zoon politikon. Skromna hčerka ravno tako skromnega pastorja je upoštevala starorimsko modrost, da je treba prizorišče zapustiti, ko si na vrhu. Tako ti ostane v najboljšem spominu. In takšna nam bo v spominu ostala tudi ona. Angela Merkel: velika in neponovljiva.  

 

 

____________________ 

Dr. Milan Jazbec je veleposlanik in redni univerzitetni profesor diplomacije. Izvirni prispevek, ki odraža avtorjeva osebna stališča o obravnavani temi, je bil prvotno objavljen v mednarodni znanstveni reviji European Perspectives, letnik 12, št. 2 (22), oktober 2021, str. 9-14.

 

[1] Bismarcka je nasledil Georg Leon von Caprivi (1890 – 1895), ki je imel slovenske korenine.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
4
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.663
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.345
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.459
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.009
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.316
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.372
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.192
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224