Razkrivamo

Putina v resnici briga za NATO, Putina skrbi evropska prihodnost Ukrajine in njen vpliv na mlado, normalno Rusijo

Putinova agresija na Ukrajino dobiva bolj grozeče razsežnosti, saj se invazijske sile pripravljajo na ofenzivo, zelo verjetno se jim bodo pridružile tudi beloruske enote. Rusi že zdaj uporabljajo prepovedano orožje, denimo vakuumske in kasetne bombe, požvižgajo se na prepoved napadanja civilnih objektov. Včeraj so uničili slovenski konzulat v Harkovu, za katerega se bodo izgovarjali, da je "kolateralna škoda". V prihodnjih dneh bo Putinova soldateska z vsemi silami napadala ključne cilje v Ukrajini, zlasti Kijev, čigar padec bi imel seveda tudi izjemen psihološki učinek, saj bi verjetno pomenil najmanj razdelitev Ukrajine na dva dela, če ne celo okupacije celotne države. Toda o tem, da si gospodar Kremlja dejansko želi okupirati Ukrajino, obstaja tudi nekaj tehtnih pomislekov. Eden izmed njih razkriva tudi zelo verjento ozadje na videz iracionalne odločitve Vladimirja Putina, da napade svojo zahodno sosedo Ukrajino.

02.03.2022 01:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Rusija   Ukrajina   Putin   Zelenski   Belorusija   demokracija   Sovjetska zveza   ZDA   Varšavski pakt   Kamil Galeev

 Putina vsak dan vojne v Ukrajini stane okoli 18 milijard evrov, toda ironija je, da mu ta strošek vsaj deloma "pokrivamo" vsi, ki od Rusov kupujemo fosilna goriva.

Neodvisni ruski raziskovalec in novinar Kamil Galeev je približno deset dni pred začetkom Putinove invazije na Ukrajino izpostavil nekaj izjemno pomembnih argumentov v zvezi z resničnimi razlogi, ki bi utegnili ruskega predsednika privesti do odločitve za napad na Ukrajino. Kot je pokazal čas, se Galeev ni motil. Izhajal je iz dejstva, da je šla Ukrajina Putinu v nos predvsem zato, ker se je naglo demokratizirala, ekonomsko napredovala in postajala vse bolj "zahodna", to pa bi lahko med Rusi sprožilo dileme in vprašanja, ki bi na Putina in njegov režim vrgli slabo luč. Galeev sicer izrecno ne omenja posledic oranžne revolucije v Kijevu oziroma Majdana, niti prejšnjega ukrajinskega predsednika, zato bomo ta del analize dodali sami, saj predstavlja pomemben del mozaika rusko-ukrajinskih odnosov zadnjih dveh desetletij.

 

 

Putinov sovražnik št. 1

 

Pika na i Putinove nočne more, imenovane demokratizacija in normalizacija Ukrajine, se je zgodila z izvolitvijo Volodimirja Zelenskega za ukrajinskega predsednika pred tremi leti. Prejšnji predsednik Ukrajine, milijarder Petro Porošenko, je bil namreč podobnega kova kot večina Putinovih oligarhov, ki imajo v omarah dovolj okostnjakov, da jih lahko ruski obveščevalci mirno izsiljujejo, zato Putina pretirano ni vznemirjal. A z Zelenskim, ki je v tem pogledu "čist", so se začele težave, ki jih Putin ni pričakoval in se jih je bržkone začel v vseh razsežnostih zavedati šele lani, ko je njegov beloruski zaveznik Aleksander Lukašenko zaradi goljufanja na volitvah komaj obdržal oblast.

 

V zadnjih dneh se je Putinova antipatija do Zelenskega in njegove ekipe opazno in dramatično poglobila; v televizijskem nastopu, kjer je bil ruski predsednik videti zabuhel, živčen in sovražno nastrojen do Ukrajine in Ukrajincev, se je to ozadje tudi razkrilo. Putin sovraži Zelenskega, ker je tako drugačen od njega in ker simbolizira neko drugo, normalno in svobodno generacijo. Prav ta silna frustracija, ker glede tega nima pravega odgovora (razen tega, da ukaže aretacijo ali likvidacijo predsednika Zelenskega), je bržkone botrovala tudi besednjaku, s katerim je Putin javno ozmerjal vodstvo v Kijevu: narkomani in neonacisti. Podobne izpade je imelo med desetdnevno vojno leta 1991 vodstvo jugoslovanske armade, ko je grozilo Sloveniji. Grožnje in zmerljivke običajno kažejo nemoč.

 

 

Zakaj je Putin sploh napadel

 

V čem je Putinova skrb oziroma kaj je posledično botrovalo njegovi odločitvi, da vojaško posreduje v Ukrajini, odločitvi, ki jo je sprejel pred letom dni? Putin se je ustrašil, da bo uspešna tranzicija Ukrajine kot nekdanje sovjetske republike slabo vplivala na Ruse, posebej tiste mlajše, ki so že zdaj siti Putina in njegove 22-letne vladavine. Kajti dejstvo je, da se po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 z izjemo treh baltskih držav (Estonije, Latvije in Litve) nobena bivša republika - od Belorusije na zahodu do Kirgizije na vzhodu - ni uspela vzpostaviti kot demokratična, svobodna in pravna država, v kateri se spoštujejo človekove pravice in svoboščine, še posebej pa volilna pravica, svoboda govora in medijska svoboda. Nasprotno, vse so šle po poti avtokracije, celo diktatur, v katerih opozicija obstaja le na papirju.

 

Ukrajina je zadnja leta stopala po poti, ki bi jo naposled otrgala od sovjetske mentalitete in pripeljala v Evropo oziroma do članstva v Evropski uniji. S predsednikom Zelenskim, ki je nasledil s korupcijo obremenjenega Porošenka, imenovanega tudi Čokoladni kralj, se je začela Putinova nočna mora. Rusi se tradicionalno radi primerjajo z Ukrajinci (na nek način to spominja na "tekmovanje" med Slovenci in Hrvati, čeprav so razlike med Rusijo in Ukrajino neprimerno večje) in moderna, uspešna in demokratična Ukrajina bi zagotovo sprožila vprašanja in dvome v ruskih glavah. Bolje ko bi šlo Ukrajini, več vprašanj in dilem bi se pojavljalo v Rusiji in Putin bi se znašel v neprijetnem položaju.

 

Odločitev o aneksiji polotoka Krim, ki jo je Putinov režim precej zvito izvedel leta 2014, sicer nima neposredne povezave z invazijo na Ukrajino, ki se je pričela minuli teden. Kamil Galeev opozarja, da za razliko od Krima, ki je za Rusijo geostrateško dejansko izjemnega pomena, Ukrajina za Putina ni cilj, pač pa sredstvo. Skratka, da njegov namen ni priključiti (cele) Ukrajine Rusiji, pač pa da želi na primeru Ukrajine ukrotiti domačo javnost. Rusom pokazati zahodno sosedo kot propadlo državo bi za Putina pomenilo, da se lahko mirno obdrži na oblasti še poldrugo desetletje.

 

 

Kaj sporoča primer Romunije

 

Obstaja kar nekaj argumentov, ki to tezo podpirajo. Prvi je časovna dimenzija: Rusija bi lahko ozemlje dveh samooklicanih "ljudskih republik" Doneck in Lugansk na takšen ali drugačen način povečala že od leta 2014, pa ga ni, ker za to ni imela interesa. Pač pa je bil interes, da je Ukrajina nestabilna država in da ruska javnost, posebej tista mlajša, to prepozna in pravilno "razume". To bi Putinu najbolj koristilo, saj v Rusiji nihče ne bi mogel govoriti o Ukrajini kot "vzorni državi", če pa je dejansko "failed state".

 

Zgodovinska primerjava, o kateri se Galeev precej razpiše, se nanaša na nekdanji Varšavski pakt oziroma primere Madžarske (1956), Češkoslovaške (1969) in Romunije. Zakaj je Hruščev tako brutalno interveniral na Madžarskem, njegov naslednik Brežjev pa je dobro desetletje kasneje znorel ob praški pomladi? Romunije, kjer je oblast celo obsodila intervencijo Varševskega pakta na Češkoslovaškem, pa v Moskvi niso nikoli kaznovali za relativno samostojno politiko, ekonomijo in lastno zunanjo politiko. Kako to? Celo Poljska, ki je imela "svojega" papeža, ni imela niti slučajno toliko svobode in samostojnosti kot Romunija, ki je bila v socialističnem taboru podobno "posebna" kot SFRJ. Zakaj Moskva nikoli ni ukrepala proti Bukarešti?

 

Odgovor, trdi Galeev, je identičen tistemu glede Ukrajine: Rusi glede Romunije nikoli niso gojili nekih posebnih afinitet, zato je bilo za domače javno mnenje precej vseeno, kaj počneta Ceausecu in njegova žena. Celo že čisto na koncu, tik pred propadom Sovjetske zveze, ko je na zadnjem srečanju šefov držav Varšavskega pakta v Moskvi Ceausescu tam prosil Mihaila Gorbačeva, če mu na pomoč lahko pošlje vojsko, je bil odgovor negativen. Ker ne Sovjetov ne Rusov Romunija kot takšna nikoli ni prav zanimala.

 

Prevelike kulturne razlike, precej drugačen jezik (Romuni niso Slovani) ter zlasti dejstvo, da ga ni bilo Rusa, ki bi si želel "emigrirati" v Romunijo, pripeljejo do situacije, ki se nam v zadnjih dneh odvija pred očmi v Ukrajini: če ima Putin pred seboj vzorečen primer države, s katero se takorekoč sleherni Rus lahko mirno identificira, potem je to razlog za veliko zaskrbljenost v Kremlju. Vse, kar se dogaja v Ukrajini, ima velik vpliv na Rusijo. Uspešna Ukrajina bi pomenila konec za Putinovo diktaturo in njegove oligarhe. Zato je moral Putin Ukrajino spremeniti v propadlo državo. Vojna je bila skrajno sredstvo, dolgo je okleval, ampak naposled se je odločil zanjo. Uničenje, kaos, milijoni beguncev ... to je končni cilj Putinove "specialne operacije", namenjene domači javnosti.

 

Bolje rečeno - to je bil cilj, kajti razmere se hitro spreminjajo in Putin se je pošteno uštel pri napovedih posledic invazije. V preteklih dneh smo že poročali, da je imela njegova armada precejšne težave v logistiki, kar pomeni, da vojaški stroj le ne teče tako gladko, kot to želijo prikazati kremeljski propagandisti. Na področju komuniciranja Rusija močno izgublja, na diplomatskem odru se je znašla v družbi redkih osovraženih držav, kakršne so Severna Koreja, Kuba, Iran, Belorusija in Venezuela, hude posledice bodo občutili tudi ruski športniki, umetniki ipd.

 

 

Zaenkrat še sofinanciramo to vojno

 

Resda so Rusijo sankcije že precej prizadele, vendar z izvozom fosilnih goriv (nafta, zemeljski plin, premog) še vedno zasluži okoli 650 milijonov evrov dnevno. Kot prva zahodna država je Kanada prepovedala uvoz energentov iz Rusije in v primeru, da ji bodo sledile Združene države in Evropska unija, se bodo ruski prihodki drastično znižali. Putina vsak dan vojne v Ukrajini stane okoli 18 milijard evrov, toda ironija je, da mu ta strošek vsaj deloma "pokrivamo" vsi, ki od Rusov kupujemo fosilna goriva. Na drugi strani so tudi ruski politiki začeli groziti s povračilnimi ukrepi; Putinov alter-ego Medvedjev na tviterju že nekaj dni grozi z vsem mogočim, tudi z bistveno višjimi cenami plina. V primeru, da bi Rusija enostavno prenehala dobavljati zemeljski plin Evropski uniji, bi bile posledice za Putina precej hujše kot za zahod, kajti nemški gospodarski minister Robert Habeck, ki je tudi vicekancler, je ob tem zatrdil, da v primeru, če Rusi prekinejo dobavo plina, nikoli več ne bodo dobili pogodbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
4
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.663
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.345
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.459
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.009
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.316
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.372
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.192
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224