Razkrivamo

Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!

V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. Pa o tem, da bomo morali delati do smrti, da pokojnin zanamci ne bodo dobivali, o prazni pokojninski blagajni in podobno. Seveda ni dvoma, da se delež starejše populacije povečuje in da bomo morali v bodoče več namenjati za izplačevanje pokojnin, a to še ne pomeni, da pokojnin ne bo, ali da bi morali delati deset let in več dlje kot danes. 

21.03.2022 21:36
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   ZPIZ   upokojenci   staranje   prispevki   Slovenija   EU   Švedska   plače

Podatki kažejo, da nimamo problema z vzdržnostjo pokojninskega sistema, temveč z višino prejemkov zaposlenih. Primanjkljaj torej izhaja iz nizkih plač in nizke ustvarjene dodane vrednosti, ne pa iz pokojninskega sistema.

Tipična je navedba, da imamo prazno pokojninsko blagajno, kar se razume, da je bila nekdaj polna. Pri teh komentarjih se pozablja na osnovni princip delovanja veljavnega pokojninskega sistema. Po njem se za pokojnine vsak mesec s prispevki aktualnih zavarovancev in po potrebi iz drugih davkov zbere na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) toliko sredstev, kot jih ZPIZ potrebuje za izplačilo pokojnin tistega meseca. Pri obveznem pokojninskem zavarovanju, ki je po Evropi v veljavi že vse od konca 19. stoletja, torej nikoli ni, niti nikoli ni bilo nekih zbranih sredstev na kupu, temveč zaposlena populacija sproti zbira (prispeva) denar za starejše. Gre za sistem, ki je v veljavi že pravzaprav tisočletja, ko so aktivni skrbeli za onemogle starše, le da gre sedaj to kot obvezno plačilo in izplačilo preko državne blagajne. 

 

Zaradi tega tudi v bodoče sredstva za pokojnine bodo (razen če bi se naši otroci ali vnuki odločili, da bodo starše prepustili usodi), lahko pa bodo zaradi večjega  števila starejših nekaj nižje. A tudi to ni nujno, če bomo vzporedno s podaljšanjem življenjske dobe skrbeli tudi za ustrezno prilagajanje (podaljševanje) delovne aktivnosti. Da takšni oceni pritrjujejo tudi številke, je v nadaljevanju nekaj podrobnejših podatkov o trenutnih razmerah pri financiranju pokojnin, nato pa še bolj pomembno, o bodočih gibanjih.

 

Trenutno imamo v Sloveniji 624.000 uživalcev pokojnin, kar se običajno razume kot 624.000 upokojencev. A ta številka zajema tudi prejemnike tako imenovanih "sorazmernih delov pokojnine", torej kakšne manjše razlike k drugim dohodkom ali k pokojnini iz tujine. Takšnih prejemnikov je preko 100.000 in "dejanskih" upokojencev je bilo lani pravzaprav 521.000, skoraj enako kot pred desetimi leti. Povprečna mesečna pokojnina le-teh je bila lani 765 evrov mesečno, prejemniki  sorazmernih delov pa so v povprečju dobili skoraj štirikrat manj, kar tudi znižuje povprečno pokojnino na 670 evrov mesečno. Ali drugače, upokojencev s polno pokojnino je okoli 550.000 (to je hipotetično število, izračunano iz povprečne pokojnine za redne prejemnike pokojnin ter skupnih izplačil).

 

Na drugi strani pa imamo zaposleno generacijo, zavarovance, ki od svojih bruto prejemkov vsak mesec namenjajo skupaj 24,35 % za potrebe plačevanja pokojnin. Kot rečeno, to vplačujejo v ZPIZ, ki ta denar porabi za izplačila upokojencev tistega meseca. Lahko pa rečemo tudi, da si s tem plačujejo zavarovanje, pravico za izplačevanje svoje pokojnine, ko bodo dosegli določeno starost. Na 100 zavarovanih oseb smo imeli torej lani 57 upokojenih.

 

Vsi navedeni podatki so prikazani v priloženi tabeli, ki povzema vse ključne podatke o sistemu pokojninskega zavarovanja v preteklem letu. Na levi strani tabele so podatki o zbranih sredstvih na ZPIZ, na desni pa kako so bila porabljena. Skupaj je 964.000 zavarovancev lani s prispevki vplačalo 5 milijard evrov v ZPIZ, kar pomeni 435 evrov mesečno na zavarovanca. Pri teh skupnih podatkih pa je pomembno opozoriti na razliko med zaposlenimi pri pravnih osebah (podjetja, javni zavodi) in ostalimi zavarovanci. Prvih je bilo 770.000 s povprečno bruto plačo 1.974 evrov mesečno, in ti so v povprečju vplačali 476 evrov mesečnega prispevka za ZPIZ. Povprečna plača te skupine se tudi upošteva kot povprečna slovenska plača.

 

Potem pa imamo še skoraj 200.000 zavarovancev zaposlenih po drugih osnovah ali delodajalcih (pri fizičnih osebah, samostojni podjetniki, kmetje, pogodbene zaposlitve ...). Zanje pa je značilen bistveno nižji prejemek in v povprečju prispevajo za ZPIZ 200 evrov mesečno manj, kar je seveda ključno za višino pokojnine. Poleg zbranih sredstev od prispevkov je ZPIZ dobil potem še 1,1 milijarde iz državnega proračuna, 50 milijonov od KAD, skupaj torej 6,2 milijarde evrov.

 

 

ZPIZ je lani skupaj "zbral" 6,2 milijarde evrov.

 

 

Na drugi strani pa je ZPIZ za redno izplačilo pokojnin porabil 5 milijard evrov, torej enak znesek, kot je bilo vplačano prispevkov. Proračunska sredstva pa so bila pravzaprav namenjena za ostala izplačila Zavoda po raznih zakonih (npr. invalidi, veterani ...), nadomestila in razni dodatki k pokojninam ter za zdravstveni prispevek upokojencev, ki ga ZPIZ potem nakaže na ZZZS. Pomemben je torej podatek, da s prispevki za pokojninsko zavarovanje zberemo zadosti sredstev za izplačilo rednih pokojnin (za 800 evrov povprečno mesečno ob 37 let delovne dobe), dodatni proračunski denar pa gre za ostala izplačila in dodatki po raznih zakonih ter zdravstveni prispevek, na katerega hitro radi pozabimo.

 

V povprečju se torej račun ob današnjih razmerjih "izide", izstopajo pa nižji prejemki. V tabeli je prikazano, da imamo kar 200.000 zavarovancev v vseh drugih oblikah zaposlitve, katerih (prijavljeni) dohodki so v povprečju komaj nekaj nad minimalno plačo in na osnovi njihovega plačevanja prispevka za ZPIZ bi bili ob 37 povprečni delovni dobi in 22 let prejemanja pokojnine upravičeni samo do 459 evrov pokojnine (kolona "pokojnina iz plačanega prispevka"). Razliko do zagotovljene pokojnine (626 evrov) jim mora pokrivati država. Podrobnejši podatki o teh zaposlenih so v spodnjem delu tabele. Lani smo imeli namreč kar 134.000 zavarovancev, ki so prejeli dohodke, nižje od zneska za minimalno plačilo prispevkov (60 % povprečne plače), in na osnovi tega bi dobili le 485 evrov pokojnine. Za prejemanje zagotovljene pokojnine pa bi morali plačevati 372 evrov prispevkov za ZPIZ, torej od plače 1.528 evrov bruto mesečno. Zavarovancev z nižjimi prejemki je bilo kar 423.000 ali 43 % vseh.

 

Ti podatki pokažejo, da nimamo problema z vzdržnostjo pokojninskega sistema, temveč z višino prejemkov zaposlenih. Če skupaj kar 134.000 zaposlenih prejema manj kot 850 evrov neto, iz teh vplačil pač ne morejo pričakovati 620 evrov pokojnine in razliko mora zagotavljati država iz drugih virov. Primanjkljaj danes torej izhaja iz nizkih plač in nizke ustvarjene dodane vrednosti in ne iz pokojninskega sistema.

 

Kljub temu danes vplačila prispevkov pokrijejo izplačila pokojnin, izpostavlja pa se bodoče razmere, ko naj bi se zaradi neugodnih demografskih gibanj povečalo nesorazmerje med vplačili in izplačili pokojninske blagajne. Pri tem se v skoraj vseh napovedih navaja podatek iz analize pripravljene na nivoju EU Ageing report, ko bomo morali v Sloveniji za pokojnine leta 2050 nameniti kar 15,7 % BDP, več kot katerikoli država v EU. A ko pogledamo projekcije prebivalstva (prav tako pripravljene na nivoju EU), ugotovimo, da je pričakovano staranje prebivalstva v naši državi približno na povprečju celotne Evropske unije, da bo torej pri polovici držav delež starejših celo višji. Zanimivo, da se ob tem podatku potem nihče ne sprašuje, zakaj neki naj bi potem ravno v Sloveniji namenjali daleč največ sredstev za pokojnine.

 

Kot sva s profesorjem Jožetom P. Damijanom pred dvema letoma pojasnila v članku v Delu, je takšen rezultat posledica treh vprašljivih predpostavk izračunov. Kot prvo je upoštevano omenjeno visoko število upokojencev (624.000), kjer dejansko niso vsi upokojenci. Druga ključna predpostavka je, da se bodo tudi čez trideset let ljudje upokojevali v podobni starosti kot danes kljub podaljšanju življenjske dobe. Italijani so v isti analizi upoštevali, da bodo delali do sedemdesetega leta starosti, kar jim se seveda znižalo načrtovan delež za pokojnine. Tretjič pa smo v Sloveniji predvideli tudi močno povečanje zneska pokojnine, kar je dodatno povečalo izdatke zanje. Hrvatje so v projekciji predvideli, da bodo njihovi upokojenci prejemali skoraj 5-krat nižje pokojnine, zaradi česar načrtujejo polovico nižji delež teh izdatkov v BDP in izpadejo kot ena pokojninsko najbolj vzdržnih držav (in to ob večjem deležu starejših!).

 

Zaradi navedenih razlogov lahko ocenimo ta predvidevanja kot vprašljiva. Če bi analiza samo spodbujala potrebne korekcije pokojninske zakonodaje in povečano skrb za dodatno pokojninsko zavarovanje, sicer nič narobe. A na žalost daje tudi dokaj negativen signal o dolgoročni finančni vzdržnosti naše države (k sreči finančni trgi tega preveč ne spremljajo ali ne verjamejo).

 

Da slika ni tako črnogleda, lahko dokaj poenostavljeno preverimo tudi na drugi način. Na priloženi sliki je prikaz deleža starejših v odstotkih od celotne populacije. Z modro črto je prikazano gibanje, ki ga vidimo najpogosteje, in sicer delež prebivalcev, starejših od 65 let. Ta se je iz 14 % leta 2001 povečal na današnjih 21 %, po projekciji pa naj bi bil leta 2050 preko 30 odstotkov in se potem tu ustalil. To gibanje upravičeno vzbuja skrbi o zmožnosti izplačila pokojnin v bodoče. A to gibanje zanemarja, da pa se z leti podobno kot pričakovano trajanje življenja spreminja tudi letnik prehoda v status upokojencev. Če so se ljudje pred letom 2000 upokojevali pri petdesetih, je danes povprečna starost novih upokojencev 61 let in realno je pričakovanje, da bomo to mejo v naslednjih tridesetih letih dvignili denimo na 67 let. Seveda bo ta sprememba zahtevala tudi prilagoditve za določena delovna mesta, a v drugi polovici stoletja naj bi se pričakovano trajanje življenja bližalo 90 letom. Povprečno prejemanje pokojnine bo zato tudi ob kasnejšem odhodu v pokoj še naprej preko 20 let, enako kot danes ali kot je bilo pred tridesetimi leti.

 

Ob navedeni predpostavki (dvig povprečne starostne meje za upokojitev po eno leto vsakih naslednjih pet let, torej na 67 let leta 2050) bi se število upokojencev gibalo kot kaže rdeča črta na sliki. Delež upokojencev brez sorazmernih delov se je zadnja leta tako gibal okoli 26 % celotne populacije in ob navedenih spremembah pokojninske zakonodaje bi se postopno dvignil za dobri dve odstotni točki, kar je javno-finančno vsekakor vzdržno in ne kaže na kolaps pokojninskega sistema (kljub tudi nekaj nižjemu deležu zavarovancev).

 

Do podobnega izračuna pridemo tudi, če simuliramo delež zaposlenih v starostnem razredu 60 do 69 let. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v tem razredu v Sloveniji zaposlenih 19 % prebivalcev, na Švedskem denimo 45 % že leta 2017. Če bi torej postopno dvigovali upokojitveno mejo po preje omenjenem načrtu, bi v dvajsetih letih dosegli šele trenutno zaposlenost starejših na Švedskem. To bi se odrazilo v kakih 50.000 več upokojencev, število zaposlenih (zavarovancev) pa bi se vrtelo okoli 900.000. Razmerje upokojenci/zaposleni bi bilo seveda nekaj slabše od današnjega, vendar daleč od neobvladljivega. Z dodatnim prispevkom države iz drugih davčnih virov lahko tudi vnaprej pričakujemo sprejemljive pokojnine in tudi preko 20 let povprečnega prejemanja pokojnine. Seveda ob omenjenem dvigu upokojitvene starosti.

 

 

 

 

Če povzamemo: v naslednjih letih nas nedvomno čaka postopno dvigovanje starostne meje za upokojitev. Glede na pričakovano gibanje prebivalstva bi denimo to mejo dvigovali po eno leto vsakih pet let, kar bi ohranjalo vzdržno število upokojencev in razmerja do zaposlenih ter tudi preko 20-letno prejemanje pokojnine ob 40 let dela (kot velja že desetletja). Ob prehodnih določbah ter prilagoditvi pogojev za zahtevnejše poklice in daljšo delovno dobo bi morali uvesti tudi upoštevanje dohodkov celotnega obdobja zaposlitve (z ustrezno korekcijo odmernih odstotkov) in to je pravzaprav ključni okvir potrebne pokojninske reforme za naslednja desetletja. 

 

Navedene spremembe bi omogočale, da bi s prispevki zbrali zadosti denarja za izplačevanje sorazmernih in tudi sprejemljivih pokojnin glede na vplačane prispevke. Večji izziv bo pri prejemnikih nizkih dohodkov, ki se odrazijo v še nižji pokojnini. Tu mora seveda poseči država, tudi z nadzorom pri vplačevanju zadostne višine prispevkov za zagotavljanje minimalne pokojnine. Vsi ti izračuni pokažejo, da z omenjenimi spremembami lahko zagotavljamo vzdržnost pokojninskega sistema. Težave v večji meri izvirajo iz nižje ustvarjene dodane vrednosti v državi in najnižjih plač, ki se potem odražajo tudi v (prenizkih) pokojninah. In tega ne moremo razreševati s pokojninskimi reformami, niti s spremembami obdavčitve, temveč samo z rastjo produktivnosti.

 

Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu (v podjetniškem sektorju) je v Avstriji enkrat višja kot pri nas in edino to lahko zvišuje prejemke prebivalstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
1
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.689
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.234
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.204
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.624
05/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.004
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.134
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 980
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.032
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.849
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.476