Razkrivamo

Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!

V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. Pa o tem, da bomo morali delati do smrti, da pokojnin zanamci ne bodo dobivali, o prazni pokojninski blagajni in podobno. Seveda ni dvoma, da se delež starejše populacije povečuje in da bomo morali v bodoče več namenjati za izplačevanje pokojnin, a to še ne pomeni, da pokojnin ne bo, ali da bi morali delati deset let in več dlje kot danes. 

21.03.2022 21:36
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   ZPIZ   upokojenci   staranje   prispevki   Slovenija   EU   Švedska   plače

Podatki kažejo, da nimamo problema z vzdržnostjo pokojninskega sistema, temveč z višino prejemkov zaposlenih. Primanjkljaj torej izhaja iz nizkih plač in nizke ustvarjene dodane vrednosti, ne pa iz pokojninskega sistema.

Tipična je navedba, da imamo prazno pokojninsko blagajno, kar se razume, da je bila nekdaj polna. Pri teh komentarjih se pozablja na osnovni princip delovanja veljavnega pokojninskega sistema. Po njem se za pokojnine vsak mesec s prispevki aktualnih zavarovancev in po potrebi iz drugih davkov zbere na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) toliko sredstev, kot jih ZPIZ potrebuje za izplačilo pokojnin tistega meseca. Pri obveznem pokojninskem zavarovanju, ki je po Evropi v veljavi že vse od konca 19. stoletja, torej nikoli ni, niti nikoli ni bilo nekih zbranih sredstev na kupu, temveč zaposlena populacija sproti zbira (prispeva) denar za starejše. Gre za sistem, ki je v veljavi že pravzaprav tisočletja, ko so aktivni skrbeli za onemogle starše, le da gre sedaj to kot obvezno plačilo in izplačilo preko državne blagajne. 

 

Zaradi tega tudi v bodoče sredstva za pokojnine bodo (razen če bi se naši otroci ali vnuki odločili, da bodo starše prepustili usodi), lahko pa bodo zaradi večjega  števila starejših nekaj nižje. A tudi to ni nujno, če bomo vzporedno s podaljšanjem življenjske dobe skrbeli tudi za ustrezno prilagajanje (podaljševanje) delovne aktivnosti. Da takšni oceni pritrjujejo tudi številke, je v nadaljevanju nekaj podrobnejših podatkov o trenutnih razmerah pri financiranju pokojnin, nato pa še bolj pomembno, o bodočih gibanjih.

 

Trenutno imamo v Sloveniji 624.000 uživalcev pokojnin, kar se običajno razume kot 624.000 upokojencev. A ta številka zajema tudi prejemnike tako imenovanih "sorazmernih delov pokojnine", torej kakšne manjše razlike k drugim dohodkom ali k pokojnini iz tujine. Takšnih prejemnikov je preko 100.000 in "dejanskih" upokojencev je bilo lani pravzaprav 521.000, skoraj enako kot pred desetimi leti. Povprečna mesečna pokojnina le-teh je bila lani 765 evrov mesečno, prejemniki  sorazmernih delov pa so v povprečju dobili skoraj štirikrat manj, kar tudi znižuje povprečno pokojnino na 670 evrov mesečno. Ali drugače, upokojencev s polno pokojnino je okoli 550.000 (to je hipotetično število, izračunano iz povprečne pokojnine za redne prejemnike pokojnin ter skupnih izplačil).

 

Na drugi strani pa imamo zaposleno generacijo, zavarovance, ki od svojih bruto prejemkov vsak mesec namenjajo skupaj 24,35 % za potrebe plačevanja pokojnin. Kot rečeno, to vplačujejo v ZPIZ, ki ta denar porabi za izplačila upokojencev tistega meseca. Lahko pa rečemo tudi, da si s tem plačujejo zavarovanje, pravico za izplačevanje svoje pokojnine, ko bodo dosegli določeno starost. Na 100 zavarovanih oseb smo imeli torej lani 57 upokojenih.

 

Vsi navedeni podatki so prikazani v priloženi tabeli, ki povzema vse ključne podatke o sistemu pokojninskega zavarovanja v preteklem letu. Na levi strani tabele so podatki o zbranih sredstvih na ZPIZ, na desni pa kako so bila porabljena. Skupaj je 964.000 zavarovancev lani s prispevki vplačalo 5 milijard evrov v ZPIZ, kar pomeni 435 evrov mesečno na zavarovanca. Pri teh skupnih podatkih pa je pomembno opozoriti na razliko med zaposlenimi pri pravnih osebah (podjetja, javni zavodi) in ostalimi zavarovanci. Prvih je bilo 770.000 s povprečno bruto plačo 1.974 evrov mesečno, in ti so v povprečju vplačali 476 evrov mesečnega prispevka za ZPIZ. Povprečna plača te skupine se tudi upošteva kot povprečna slovenska plača.

 

Potem pa imamo še skoraj 200.000 zavarovancev zaposlenih po drugih osnovah ali delodajalcih (pri fizičnih osebah, samostojni podjetniki, kmetje, pogodbene zaposlitve ...). Zanje pa je značilen bistveno nižji prejemek in v povprečju prispevajo za ZPIZ 200 evrov mesečno manj, kar je seveda ključno za višino pokojnine. Poleg zbranih sredstev od prispevkov je ZPIZ dobil potem še 1,1 milijarde iz državnega proračuna, 50 milijonov od KAD, skupaj torej 6,2 milijarde evrov.

 

 

ZPIZ je lani skupaj "zbral" 6,2 milijarde evrov.

 

 

Na drugi strani pa je ZPIZ za redno izplačilo pokojnin porabil 5 milijard evrov, torej enak znesek, kot je bilo vplačano prispevkov. Proračunska sredstva pa so bila pravzaprav namenjena za ostala izplačila Zavoda po raznih zakonih (npr. invalidi, veterani ...), nadomestila in razni dodatki k pokojninam ter za zdravstveni prispevek upokojencev, ki ga ZPIZ potem nakaže na ZZZS. Pomemben je torej podatek, da s prispevki za pokojninsko zavarovanje zberemo zadosti sredstev za izplačilo rednih pokojnin (za 800 evrov povprečno mesečno ob 37 let delovne dobe), dodatni proračunski denar pa gre za ostala izplačila in dodatki po raznih zakonih ter zdravstveni prispevek, na katerega hitro radi pozabimo.

 

V povprečju se torej račun ob današnjih razmerjih "izide", izstopajo pa nižji prejemki. V tabeli je prikazano, da imamo kar 200.000 zavarovancev v vseh drugih oblikah zaposlitve, katerih (prijavljeni) dohodki so v povprečju komaj nekaj nad minimalno plačo in na osnovi njihovega plačevanja prispevka za ZPIZ bi bili ob 37 povprečni delovni dobi in 22 let prejemanja pokojnine upravičeni samo do 459 evrov pokojnine (kolona "pokojnina iz plačanega prispevka"). Razliko do zagotovljene pokojnine (626 evrov) jim mora pokrivati država. Podrobnejši podatki o teh zaposlenih so v spodnjem delu tabele. Lani smo imeli namreč kar 134.000 zavarovancev, ki so prejeli dohodke, nižje od zneska za minimalno plačilo prispevkov (60 % povprečne plače), in na osnovi tega bi dobili le 485 evrov pokojnine. Za prejemanje zagotovljene pokojnine pa bi morali plačevati 372 evrov prispevkov za ZPIZ, torej od plače 1.528 evrov bruto mesečno. Zavarovancev z nižjimi prejemki je bilo kar 423.000 ali 43 % vseh.

 

Ti podatki pokažejo, da nimamo problema z vzdržnostjo pokojninskega sistema, temveč z višino prejemkov zaposlenih. Če skupaj kar 134.000 zaposlenih prejema manj kot 850 evrov neto, iz teh vplačil pač ne morejo pričakovati 620 evrov pokojnine in razliko mora zagotavljati država iz drugih virov. Primanjkljaj danes torej izhaja iz nizkih plač in nizke ustvarjene dodane vrednosti in ne iz pokojninskega sistema.

 

Kljub temu danes vplačila prispevkov pokrijejo izplačila pokojnin, izpostavlja pa se bodoče razmere, ko naj bi se zaradi neugodnih demografskih gibanj povečalo nesorazmerje med vplačili in izplačili pokojninske blagajne. Pri tem se v skoraj vseh napovedih navaja podatek iz analize pripravljene na nivoju EU Ageing report, ko bomo morali v Sloveniji za pokojnine leta 2050 nameniti kar 15,7 % BDP, več kot katerikoli država v EU. A ko pogledamo projekcije prebivalstva (prav tako pripravljene na nivoju EU), ugotovimo, da je pričakovano staranje prebivalstva v naši državi približno na povprečju celotne Evropske unije, da bo torej pri polovici držav delež starejših celo višji. Zanimivo, da se ob tem podatku potem nihče ne sprašuje, zakaj neki naj bi potem ravno v Sloveniji namenjali daleč največ sredstev za pokojnine.

 

Kot sva s profesorjem Jožetom P. Damijanom pred dvema letoma pojasnila v članku v Delu, je takšen rezultat posledica treh vprašljivih predpostavk izračunov. Kot prvo je upoštevano omenjeno visoko število upokojencev (624.000), kjer dejansko niso vsi upokojenci. Druga ključna predpostavka je, da se bodo tudi čez trideset let ljudje upokojevali v podobni starosti kot danes kljub podaljšanju življenjske dobe. Italijani so v isti analizi upoštevali, da bodo delali do sedemdesetega leta starosti, kar jim se seveda znižalo načrtovan delež za pokojnine. Tretjič pa smo v Sloveniji predvideli tudi močno povečanje zneska pokojnine, kar je dodatno povečalo izdatke zanje. Hrvatje so v projekciji predvideli, da bodo njihovi upokojenci prejemali skoraj 5-krat nižje pokojnine, zaradi česar načrtujejo polovico nižji delež teh izdatkov v BDP in izpadejo kot ena pokojninsko najbolj vzdržnih držav (in to ob večjem deležu starejših!).

 

Zaradi navedenih razlogov lahko ocenimo ta predvidevanja kot vprašljiva. Če bi analiza samo spodbujala potrebne korekcije pokojninske zakonodaje in povečano skrb za dodatno pokojninsko zavarovanje, sicer nič narobe. A na žalost daje tudi dokaj negativen signal o dolgoročni finančni vzdržnosti naše države (k sreči finančni trgi tega preveč ne spremljajo ali ne verjamejo).

 

Da slika ni tako črnogleda, lahko dokaj poenostavljeno preverimo tudi na drugi način. Na priloženi sliki je prikaz deleža starejših v odstotkih od celotne populacije. Z modro črto je prikazano gibanje, ki ga vidimo najpogosteje, in sicer delež prebivalcev, starejših od 65 let. Ta se je iz 14 % leta 2001 povečal na današnjih 21 %, po projekciji pa naj bi bil leta 2050 preko 30 odstotkov in se potem tu ustalil. To gibanje upravičeno vzbuja skrbi o zmožnosti izplačila pokojnin v bodoče. A to gibanje zanemarja, da pa se z leti podobno kot pričakovano trajanje življenja spreminja tudi letnik prehoda v status upokojencev. Če so se ljudje pred letom 2000 upokojevali pri petdesetih, je danes povprečna starost novih upokojencev 61 let in realno je pričakovanje, da bomo to mejo v naslednjih tridesetih letih dvignili denimo na 67 let. Seveda bo ta sprememba zahtevala tudi prilagoditve za določena delovna mesta, a v drugi polovici stoletja naj bi se pričakovano trajanje življenja bližalo 90 letom. Povprečno prejemanje pokojnine bo zato tudi ob kasnejšem odhodu v pokoj še naprej preko 20 let, enako kot danes ali kot je bilo pred tridesetimi leti.

 

Ob navedeni predpostavki (dvig povprečne starostne meje za upokojitev po eno leto vsakih naslednjih pet let, torej na 67 let leta 2050) bi se število upokojencev gibalo kot kaže rdeča črta na sliki. Delež upokojencev brez sorazmernih delov se je zadnja leta tako gibal okoli 26 % celotne populacije in ob navedenih spremembah pokojninske zakonodaje bi se postopno dvignil za dobri dve odstotni točki, kar je javno-finančno vsekakor vzdržno in ne kaže na kolaps pokojninskega sistema (kljub tudi nekaj nižjemu deležu zavarovancev).

 

Do podobnega izračuna pridemo tudi, če simuliramo delež zaposlenih v starostnem razredu 60 do 69 let. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v tem razredu v Sloveniji zaposlenih 19 % prebivalcev, na Švedskem denimo 45 % že leta 2017. Če bi torej postopno dvigovali upokojitveno mejo po preje omenjenem načrtu, bi v dvajsetih letih dosegli šele trenutno zaposlenost starejših na Švedskem. To bi se odrazilo v kakih 50.000 več upokojencev, število zaposlenih (zavarovancev) pa bi se vrtelo okoli 900.000. Razmerje upokojenci/zaposleni bi bilo seveda nekaj slabše od današnjega, vendar daleč od neobvladljivega. Z dodatnim prispevkom države iz drugih davčnih virov lahko tudi vnaprej pričakujemo sprejemljive pokojnine in tudi preko 20 let povprečnega prejemanja pokojnine. Seveda ob omenjenem dvigu upokojitvene starosti.

 

 

 

 

Če povzamemo: v naslednjih letih nas nedvomno čaka postopno dvigovanje starostne meje za upokojitev. Glede na pričakovano gibanje prebivalstva bi denimo to mejo dvigovali po eno leto vsakih pet let, kar bi ohranjalo vzdržno število upokojencev in razmerja do zaposlenih ter tudi preko 20-letno prejemanje pokojnine ob 40 let dela (kot velja že desetletja). Ob prehodnih določbah ter prilagoditvi pogojev za zahtevnejše poklice in daljšo delovno dobo bi morali uvesti tudi upoštevanje dohodkov celotnega obdobja zaposlitve (z ustrezno korekcijo odmernih odstotkov) in to je pravzaprav ključni okvir potrebne pokojninske reforme za naslednja desetletja. 

 

Navedene spremembe bi omogočale, da bi s prispevki zbrali zadosti denarja za izplačevanje sorazmernih in tudi sprejemljivih pokojnin glede na vplačane prispevke. Večji izziv bo pri prejemnikih nizkih dohodkov, ki se odrazijo v še nižji pokojnini. Tu mora seveda poseči država, tudi z nadzorom pri vplačevanju zadostne višine prispevkov za zagotavljanje minimalne pokojnine. Vsi ti izračuni pokažejo, da z omenjenimi spremembami lahko zagotavljamo vzdržnost pokojninskega sistema. Težave v večji meri izvirajo iz nižje ustvarjene dodane vrednosti v državi in najnižjih plač, ki se potem odražajo tudi v (prenizkih) pokojninah. In tega ne moremo razreševati s pokojninskimi reformami, niti s spremembami obdavčitve, temveč samo z rastjo produktivnosti.

 

Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu (v podjetniškem sektorju) je v Avstriji enkrat višja kot pri nas in edino to lahko zvišuje prejemke prebivalstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
4
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.670
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.363
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.466
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.015
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.338
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.377
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.204
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.012
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.309
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.227