Kajti le korak k boljši demokraciji je v resnici edini način, edino upanje, da se zmanjša moč avtokratskega načina vodenja in upravljanja s posamezno državo povsod po svetu, pa tudi upravljenje s celim planetom! Da prevlada moč argumenta nad argumentom moči!

Mi je prav žal, če bo komu uvodni odstavek zvenel prepotentno ali neuresničljivo. A ravno dogodki teh dni, povezani z Ukrajino, dokazujejo, da lahko prav vsak, pač vsak na svoj način, poskusi narediti korak k boljši demokraciji. Majhen ali malo večji. Oni dan mi znanec navrže: "Kaj se sedaj greš s promocijo tvojega Aktivnega državljana (Opomba: ravno dan pred rusko invazijo na Ukrajino je izšla moja nova knjiga z naslovom Aktivni državljan, s podnaslovom Priročnik za pot do boljše demokracije), poglej, pravo dejanje je sedaj, sem videl na televiziji, je fant iz Slovenije zbral skupino ljudi, so šli na madžarsko-ukrajinsko mejo, tam postavili stojnico in pomagajo beguncem s hrano in oblačili."

Odvrnem mu: "Res je, v tem norem času je to pravo dejanje, a zakaj smo mi vsi, celotna civilizacija, premalo storili za okrepitev demokracije, da bi s tem preprečili, da bi takšni avtokrati, kot je Putin, sploh lahko sprožili takšno vojno? Jaz sem naredil en tak, morda tudi majhen korak za ojačitev demokracije ravno s to knjigo."

Znanec je odmahnil z roko in pogovor se ni nadaljeval. 

Kako omejiti, preprečiti škodljivo, uničujoče delovanje avtokratov? Se ne da? Je rešitev le v boljši, močnejši oborožitvi? Klin se s klinom izbija? Je to edina rešitev? V tem norem trenutku verjetno res. A je ta trenutek, še enkrat ponavljam, morda tudi pravi za razmislek o tem, kdo, kaj, kako za korak k boljši demokraciji.

Skoraj vsak, prav gotovo pa večina državljanov, je že kdaj začutil jezo ali vsaj nejevoljo nad reševanjem oziroma nereševanjem kakšnega javnega problema. Bil je prepričan, da pozna boljšo ali pravičnejšo rešitev. Boljšo zanj osebno ali pa za njegovo družino, kot tudi širše, lahko za manjšo ali večjo skupnost, recimo za njegovo vas ali mesto, ali pa še širše, za njegovo državo, pa tudi za vse človeštvo in za ves planet.

Slejkoprej vsakdo butne v največjo oviro svojega hotenja, tj. kdo, kdaj, kje, kako povedati ta svoj prav, da bo to res nekaj pomenilo, da se bo res kak problem rešil v smeri, kot on verjame, da je prav - tako za njegovo dobro kot tudi za njegovo vas, mesto ali za ves planet. Ovira je v tem, da tega koraka kdo, kdaj, kje in kako kot Aktivni državljan, ni možno uresničiti, dokler ne pride do določenega zapisa ali zakona, kakšne so zaveze državnih institucij glede tega koraka. Moja knjiga Aktivni državljan govori o tej oviri in kako jo poskušati premagati. To je korak k boljši demokraciji. In zato je v tem trenutku tudi pomembno, da državljani na prihodnjih volitvah podprejo tisti politični subjekt, tisto politično stranko, ki se je zavezala postaviti delujoče in zavezujoče oblike izražanja volje Aktivnih državljanov!

Torej Zakon o aktivnem državljanstvu.

Vem, predsedniku Zelenskemu ali kateremukoli Ukrajincu ta hip ne more prav nič pomagati ta moj zapis oziroma ideja, kako preprečiti avtokracijo z aktivnim državljanstvom. Bolj jim pomaga omenjena ekipa Slovencev na madžarsko-ukrajinski meji. Pa vendar, ta zapis oziroma ideja naj bo v razmislek državljanom Slovenije, še bolj natančno, tistim, ki bodo šli na volitve prihodnji mesec. Konec koncev, ob tej krizi v Ukrajini skoraj vsak vabljeni gost, strokovnjak ali politični analitik na televiziji omeni tudi sledeči stavek: "Avtokratsko vodenje in upravljanje države lahko spremenijo le državljani te države."