Komentar

Digitalizacija niso računalniki in telefoni, uporaba družbenih omrežij in branje prispevkov na spletnih portalih

Digitalizacija niso boni. Digitalni boni so lepa pravljica za večino prebivalstva, prava bit digitalizacije je skrita. Digitalizacija pomeni uvedbo poslovnih procesov, ki jih digitalizacija sama podpre. Digitalizacija niso računalniki in telefoni, niso uporaba družbenih omrežij in branje takšnih prispevkov, kot je tale moj na spletnih portalih. In digitalizacija niso samo IT-jevci, digitalizacija ni samo nek urad vlade. Digitalizacija smo vsi: strokovnjaki, pravniki, bankirji, uporabniki ... Digitalizacija smo vsi, ki malce širše gledamo na svet in na potrebe uporabnikov in se zavedamo, da je danes svet Digital First (najprej digitalen) in potem analogen. In da kar nekaj 55-letnikov že obvlada digitalna orodja.

 

05.03.2022 23:00
Piše: Borut Hrobat
Ključne besede:   Borut Hrobat   digitalizacija   Ukrajina   vojna   ekonomija   Sberbank   boni   iDAS   Addiko

Kaj nam pomagajo digitalni boni, če pa zakonodaja ne sledi, niti ne zahtevam, niti ne potrebam v letu 2022. 

Naj najprej opravičim politiko ... od vlade, prek ministrstev, pa vse do Banke Slovenije: nihče ni bil pripravljen na dogajanje v Ukrajini in na posledice, ki so jih prinesli ukrepi po agresiji. Je pa to lep in nazoren prikaz, kako zakonodaja oziroma njeno pomanjkanje ali zamujanje vpliva na malega človeka, na uporabnika storitev v vsakdanjem življenju.

 

Pa pojdimo lepo po vrsti. Ponedeljek, 28. februar 2022 ob 5. uri zjutraj. Ko se zbudiš, ne deluje Flik. Kaj je sedaj to? Iz svojega drugega računa na Sberbanki, ki sem ga odprl zato, ker je v bistvu edina banka, ki ima oziroma je imela implementiran proces odpiranja bančnega računa, kjer mi ni bilo potrebno kontaktirati nobenega uslužbenca banke, niti preko video klica. Testiral sem, odprl račun tik pred Novim letom, pa še zelo ugoden paket sem imel.

 

In ravno ta del, digitalizacija in podpora procesu odpiranja računa, je bilo tisto, ki me je prepričalo, da sem postal komitent Sberbank. Priznam, da poznam ekipo, ki je na banki te procese implementirala, jih ponudila strankam preko digitalnih prodajnih kanalov, kar na drugih bankah ni vedno izvedljivo. Način dela res sodobne banke, pa pustimo lastnike. Operativci so domača ekipa. Ker elektronska osebna izkaznica zamuja, ker država po evropski uredbi eIDAS ne sme, še dobro, ponujati plačljivih storitev zaupanja, vsaj obstajajo ponudniki storitev zaupanja, ki omogočajo enostavno uporabo brez identifikacije v živo, tokrat s pomočjo komercialnega in delujočega sredstva elektronske identifikacije Rekono, na katerega sem se vpisal s pomočjo bančnega računa na moji primarni banki Addiko. In na ta način pridobil visoko stopnjo zaupanja v mojo identiteto v digitalnem svetu.

 

In kje se zatakne pri digitalizaciji. Kot vedno v življenju se zalomi pri robnih pogojih. Do sedaj sem vedno v svojem poklicnem in privatnem življenju zagovarjal delo Urada za preprečevanja pranja denarja. Denarja se pač prati ne sme, kot se ne sme financirati terorizma, in del zakona, ki trenutno velja in se nanaša na področje identifikacije uporabnikov finančnih storitev, je bil malce preveč zategnjen, a vseeno uporaben. A v zadnjem letu Ministrstvo za finance zamuja. Implementacija 5. Evropske direktive za preprečevanje denarja in financiranje terorizma ni implementirana v slovenskem zakonu.

 

Zakaj? Predvsem zato ne, ker se mešajo jabolka in hruške. Če direktiva govori o načinih preprečevanja in na kakšen način se to izvaja, dajmo to v zakon, ne pa še nekaj povsem tretjih rešitev. Ko zakon v prvem, že tako poznem poizkusu sprejemanja v parlamentu pade oziroma ni sprejet, se nam po gospodu Murphyu zgodi, da ravno zaradi takšne malenkosti, kot je plačilo iz obstoječega bančnega računa pri identifikaciji stranke npr. nove banke, da v ponedeljek in torek slovenske banke niso mogle na vrat na nos odpirati na daljavo preko videoklicev novih računov za komitente Sberbank, katerih računi so bili neuporabni, plačila ni bilo mogoče izvesti.

 

V predlogu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), ki je sicer ravno dva dneva pred "Sberbankgate" šel drugič, tokrat po nujnem postopku, v proceduro sprejemanja v parlament, tega pogoja ni več. Torej za odpiranje računa preko videoklica, kar nekaj bank že ponuja, ni več potrebno nakazilo enega evra kot dokazila, da je bila stranka vsaj enkrat že identificirana na eni od slovenskih bank. In stranke (bivše) Sberbank so lahko nove račune odpirale samo na star, "peš" način.

 

Kdo je kriv torej, da so druge banke, vsaj za eno vem, zagnale vik in krik na Banki Slovenije, da naj se pogoj malega plačila pod nujno umakne. Umakne iz zakona oziroma pripadajočega pravilnika. Predlagatelj zakona je Ministrstvo za finance. Torej krivi so oni. Vsaj pomislili bi tako na prvo žogo. Pa je zadevščina malce bolj kompleksna. Je krivo Ministrstvo za javno upravo, ki je spisalo katastrofalno slab Zakon o elektronski identiteti in storitvah zaupanja (ZEISZ)? Tudi oni so krivi. Gospoda iz ministrstva, ki so spet več let mleli in premlevali besedilo zakona in niso sploh želeli slišati potrebe uporabnikov, namreč v nasprotju z našimi sosedi Hrvati in Italijani, niso hoteli omogočiti izdajanja kvalificiranih elektronskih podpisnih potrdil, s katerimi bi se lahko identificirali pri odpiranju računa, kar ZPPDFT-1 omogoča in ne zahteva minimalnega plačila (kar je bila težava v našem primeru), temveč so videli same strahove. Da videoklic ni tako zanesljiv kot fizična identifikacija na upravni enoti ali banki sami. In vmes se je zgodila še epidemija, ki je dala misliti vsem, ki so hoteli v živo priti na upravne enote ali do izdajateljev kvalificiranih elektronskih podpisnih potrdil (npr. Pošta Slovenije), ki jih lahko uporabljamo za identifikacijo v digitalnem svetu.

 

Je kriva Banka Slovenije, ki v nasprotju z angleškim, nemškim, pa še kakšen bi se našel, finančnim regulatorjem ne promovira in spodbuja storitev ponudnikov plačilnih storitev, kot je na primer zagotavljanja informacij o računih. Najenostavnejša od reguliranih finančnih storitev, ki omogoča, da novi uporabnika banki omogoči preverbo, spet popolnoma digitalno, da je preverjeno imetnik drugega bančnega računa. Moram priznati, da nisem preverjal, če je ta storitev v ponedeljek zjutraj na Sberbank delovala (verjamem pa, da je, ker ta storitev ni neposredno vezana s prenosom sredstev iz računa ali nanj, torej plačilnim prometom, ki je bil zaustavljen).

 

Naj Banko Slovenije vseeno opravičim, da v konkretnem primeru ni kriva, kajti omenjeni način identifikacije ali verifikacije bo možen šele po sprejetju ZPPDFT-2 in pravilnika. Je pa osnova že v - še nesprejetem - zakonu. A promoviranje novih plačilnih storitev bi lahko vseeno izvajali.

 

Če poskusim še potegniti nekaj zaključkov oziroma kot bi rekli basnopisci - moralo zgodbe. Digitalizacija niso boni. Digitalni boni so lepa pravljica za večino prebivalstva, prava bit digitalizacije je skrita. Digitalizacija pomeni uvedbo poslovnih procesov, ki jih digitalizacija sama podpre. Digitalizacija niso računalniki in telefoni, niso uporaba družbenih omrežij in branje takšnih prispevkov, kot je tale moj, na spletnih portalih. In digitalizacija niso samo IT-jevci, digitalizacija ni samo nek urad vlade. Digitalizacija smo vsi: strokovnjaki, pravniki, bankirji, uporabniki ... Digitalizacija smo vsi, ki malce širše gledamo na svet in na potrebe uporabnikov in se zavedamo, da je danes svet Digital First (najprej digitalen) in potem analogen. In da kar nekaj 55-letnikov že obvlada digitalna orodja.

 

In ne nazadnje, digitalizacija je zmanjševanje stroškov, tudi bančnih, česar pa si prav tisti bančniki, ki so se v ponedeljek pritoževali nad procesom identifikacije stranke na daljavo, ravno ne želijo. Milijardo transakcij mesečno preko povezav odprtega bančništva v Veliki Britaniji, 184 milijonov takih transakcij mesečno v Nemčiji, v primerjavi z okoli 50.000 takih transakcij mesečno na NLB, ki naj bi bila spet največja banka v državi, nam da misliti, zakaj digitalizacija v Sloveniji še pravega štarta ni dosegla. Recimo, da so digitalni boni prvi korak.

 

Zaključim lahko torej, da ne moremo s prstom pokazati, kdo je kriv, ker to ni ena oseba ali ena ustanova, da v ponedeljek in torek, torej 28. februarja in 1. marca, bančniki niso na daljavo mogli odpirati novih računov vsem, ki so čakali prilive, vsem, ki so želeli plačati iz svojega računa davke, vsem, ki se jim je tista dva dneva zaželelo odpreti nov bančni račun iz svojega kavča doma.

 

Je pa to samo ena od zgodb (ne)posrečenih poizkusov digitalizacije. Morda v prihodnje napišem še kaj na temo Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (ZOPVTKK), ki je še en primer ignoriranja digitalnega sveta. Materiala ne zmanjka.

 

 

Borut Hrobat je podjetnik in zelo resen uporabnik digitalnih rešitev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158