Doktor Knez, ste lastnik podjetja Katapult, v vašem podjetju Dewesoft pa so solastniki tudi vaši delavci. To je pogosto opevan model podjetništva, ki pa ga v praksi skoraj ne vidimo. Zakaj ste se vi odločili, da tudi zaposlene spustite h, če se izrazim po domače, koritu?

Verjamem, da lahko podjetje deluje veliko bolje, če vsi zaposleni delajo zase, za svoje podjetje.

V oddaji Ena na ena na Pop TV ste celo dejali, da je solastništvo delavcev ključ do uspeha podjetja? Zakaj? Daje to delavcem večjo motivacijo, da se za uspeh firme še bolj potrudijo in še bolje delajo?

Mislim, da smo to v času korone jasno dokazali. Podjetje navkljub krizi v naši industriji uspešno raste. 

Nekaj časa smo bili v naši državi priča divjim prerekanjem, kdo je boljši lastnik podjetja - domačin ali tujec. Za domačina smo menili, da bo hitro skorumpiran, za tujce pa se nam je zdelo, da jim za slovenske bisere ne bo posebej mar in jih bodo lahko spet hitro prodali dalje. Kakšno je pa vaše mnenje - tujec ali domačin naj bo lastnik slovenskega gospodarstva? 

Lastni slovenski kapital je veliko premalo cenjen. Domači kapital je potrpežljiv in vrača v domače okolje. Skorumpirani domači lastniki se najbrž nanaša na čase tajkunskih prevzemov. Kdor začne doma, v garaži, iz nič še kako zna ceniti vsak zaslužen euro.

Naročniki proizvodov vašega podjetja prihajajo iz vsega sveta, med njimi pa so tudi Nasa, Evropska vesoljska agencija, Boeing, Audi in številna druga pomembna imena gospodarstva. Kaj pa Slovenci? So vas slovenska podjetja kontaktirala za nasvete, kako uspeti? Kakšna vprašanja so vam zastavljala, kaj jih je posebej zanimalo?

Precej slovenskih podjetij zanima sistem nagrajevanja in solastništva, kar me precej veseli, saj se mi zdi, da je to prava pot.

Se vam zdi, da Slovenci živimo v kapitalizmu ali pa se še vedno nismo uspeli otresti socializma? Kaj bi bila prava pot? Kaj bi odgovorili tistim, ki menijo, da kapitalizma več ni, saj lastništva firm postajajo v glavnem razpršena, glavno vlogo v svetu pa prevzema nebrzdano potrošništvo? 

Kapitalizem se je v določenih elementih izrodil, človeško življenje je dobilo ceno, ljudje so ponekod le še "viri". Tisti, ki smo bili rojeni v socializmu, pa dobro poznamo napake tega sistema. V resnici si želim živeti v sistemu, ki je nekje vmes. Tak svet poskušamo ustvariti v našem mikro okolju. Mislim, da nam kar dobro uspeva.

Za Slovence je značilno, da radi tolčejo po ljudeh, ki jim uspe pokukati iz povprečja in dosegati uspehe. Ste tudi vi doživeli neprijetne izkušnje? So vas poskušali zatreti na poti do uspeha?

V bistvu ne, lokalno in slovensko okolje lepo sprejema naše napore in tudi uspehe. Najbrž je to seštevek vsega, od družbene odgovornosti do odnosa do sodelavcev.

Ste bili že kot otrok "akrobat"?

Vprašajte mamo. Najbrž sem bil kar naporen.

Ko je predsednik države Borut Pahor govoril, da bi Silicijevo dolino lahko pripeljali v Slovenijo, so se mu številni posmehovali. Kakšna pa se je vam zdela ta ideja? Konec koncev, zakaj pa ne bi mogli iz Slovenije ustvariti močne razvojne tehnološke sile? 

Saj jo ustvarjamo. Edina možnost Slovenije je, da ustvarjamo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Mi po tej pot hodimo že dvajset let, na našem področju pa smo nesporno vodilni v svetu, kar nam priznavajo tudi naši konkurenti.

Zakaj ostajate v Trbovljah, če bi lahko živeli v Dubaju ali kjerkoli drugje na planetu?

Zakaj pa bi bil Dubaj boljši? Kdor je preživel nekaj časa blizu puščave, ve, da so naši zeleni hribi veliko boljši kraj za bivanje. Slovenija je res izredno lepa, poskrbeti pa moramo, da postane boljše okolje za podjetništvo, saj iz dneva v dan izgubljamo konkurenčnost napram svojih sosedom.

Kaj počnete v prostem času? Z družino? Ste kdaj radi čisto sami s sabo? Potrebujete samoto? 

Prostega časa je malo, z družino in prijatelji pa ga rad preživim v naravi, v hribih. Ne potrebujem samote, jo imam že zadosti ob odgovarjanju na elektronsko pošto.

Kolikokrat ste že zlezli na slavni trboveljski dimnik in zakaj? (Ob tem mi je prišla na misel anekdota, ki jo je dr. Slavoj Žižek povedal v nekem intervjuju, ko je razlagal, da nikakor ne razume smučanja, češ: človek zleze v hrib in se spusti dol, pa spet zleze v hrib in se spet spusti dol ... podobno je s plezanjem na dimnik - zakaj?) 

Dr. Žižek najbrž ni šel še nikoli. Če bi kdaj videl sončni vzhod s 360 metrov vertikale, ko je pod teboj morje megle, bi se znova rad vračal. Števila vzponov ne štejem več, podobno kot števila vzponov na naš Triglav. Vsak je bil po svoje poseben, od prvega, ko so me še cel teden bolele roke, do snemanja videa za naš novi produkt, ki ga še vedno rad pokažem.

Tisti, ki vas poznajo, pravijo, da ste zelo skromni in molčeči in se neradi postavljati s poslovnimi dosežki?

Ja, bo že res, da ima moški vsak dan na voljo trikrat manj besed kot ženske. Jaz svojo kvoto zagotovo izpolnim že v času službe.

Kaj vam sploh pomeni denar? Sredstvo za doseganje ciljev, ki si jih želite, recimo, nakup sanjskega avtomobila, lepe hiše in dragih znamk oblačil ali pa ga imate raje varno spravljenega v nogavici, pardon, na banki in se ga ne dotikate - razen kar potrošite za nova vlaganja?

V preteklosti, ko je bil dober avto nedosegljiv, mi je bilo to pomembno. Sedaj pa mi je v veliko večje veselje zgraditi nov oddelek, kupiti stroje in dobiti ljudi, ki znajo z njimi ustvariti čudeže. Ko dosežeš nek nivo, postane denar samo orodje za nadaljnji razvoj.

Če bi imeli čarobno paličico in bi lahko v Sloveniji spremenili čisto vse, kar bi se spomnili, katere tri stvari bi spremenili - in kako?

Najprej bi vrnil vrednoto delu. Pri nas je še vedno tako, da se bolj splača biti na zavodu kot delati za minimalno plačo. Vsak, ki dobiva nadomestilo, bi moral po svojih močeh pomagati družbi. Poleg tega je potrebno omogočiti mehkejši prehod v zaposlitev in samozaposlitev. Naslednji je digitalizacija države ter poenostavitev postopkov. Kot podjetja delujejo za svoje stranke, tako mora vsak v javni upravi biti v službi državljanov in jim pomagati. Veliko javnih uslužbencev že deluje tako, ti pa bi morali bit za svoj trud tudi primerno nagrajeni. Nekoč sem dejal, da bo prava demokracija v Sloveniji potrebovala sto let, pa res še nismo niti na polovici poti. Želel bi, da se ta čas skrajša.

Vas zanima politika? Jo spremljate? 

Kot predsednik Slovenian Business Cluba (SBC) sem imel priložnost v koronskem času sodelovati pri kreiranju protikoronskih ukrepov, sodeloval pri programih debirokratizacije in digitalizacije. Vse to so mi bile neprecenljive izkušnje, Slovenija pa se lahko pohvali, da je na izjemen drugem mestu po učinkovitosti ukrepov.

No, pa vas vseeno smem vprašati, katero opcijo boste na letošnjih parlamentarnih volitvah volili? Ali pa je to preveč osebno vprašanje?

Veliko strank me sprašuje za mnenje glede gospodarskih programov in z vsemi z velikim veseljem sodelujem, saj se mi zdi, da moramo skupaj definirati nadaljnje korake. Kot gospodarstvenik pa se ne opredeljujem za katero koli stranko. Opredelil se bom intimno, s svojim glasom, ki bo šel tistemu, ki bo imel najboljši program za naslednje obdobje.  

Pravijo, da mora vsak človek v življenju narediti otroka, napisati knjigo in posaditi drevo. Ste tudi to že vse naredili ali vam kaj še manjka? 

Ne, vse je izpolnjeno. No, čisto po resnici povedano je knjigo Akrobati napisala najboljša slovenska pisateljica, Petra Škarja.

Kako si predstavljate življenje na stara leta? Se boste sploh kdaj upokojili ali pa boste ustvarjali dokler boste živeli? V Trbovljah?

Kako naj vem, kam me bo ponesla življenjska pot? Morda v Trbovljah, morda kje drugje, zagotovo pa vem, da bo umrl tisti dan, ko bom nehal ustvarjati. Življenje mi je prineslo na pot ljudi in izkušnje, za katere sem neizmerno hvaležen.