Komentar

Putinova Ahilova peta je zemeljski plin: Popoln embargo bi Rusijo gospodarsko zlomil v štirih mesecih!

Upoštevajoč, da je mir najvišja vrednota Evropske unije, je za pričakovati polno doslednost pri izvajanju omejevalne politike do Putinovega režima. Sleherno rahljanje sankcij bi Rusija lahko razumela kot slabost, kar bi jo dodatno opogumilo k nadaljevanju vojne v Ukrajini. V dveh tednih so namreč docela uničili vojaške objekte, napadli in zasedli številna mesta in okraje, z nadaljnjimi napadi ogrožajo ukrajinsko celovitost, v izganstvo silijo milijone ljudi. Vsak nov dan vojne prinaša stotine novih nesrečnih zgodb, razkroje družin, trpljenje otrok, smrti in rane. Vsak dan je torej več kot preveč. Rusijo je potrebno sankcionirati popolnoma, brez popuščanja, brez izjem, ji zatreti finance, da bo nemudoma umaknila armado nazaj na svoje ozemlje! In kje so ruske finance najbolj ranljive? Pri zemeljskem plinu!

08.03.2022 20:10
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Putin   Rusija   sankcije   Evropska unija   ZDA   Velika Britanija   zemeljski plin   energenti   Kitajska   Nemčija   Severni tok   Južni tok   Soha   Kodri Simson

Fotomontaža: portal+

Rusija vsakodnevno bogati z izvozom plina, katerega je v danih razmerah treba plačevati vnaprej, brez možnosti zaplembe. Cash-flow za nadaljevanje vojne, ki ga zagotavljajo vse države članice Evropske unije!

24. februarja 2022, takoj po začetku vojaških sovražnosti med Rusijo in Ukrajino, so zunanji ministri Evropske unije sprejeli prvi paket sankcij zoper Rusijo, kar so postopoma nadgrajevali, obenem pa ponudili Ukrajini širok spekter podpore. Cilj sankcij bi naj bil ustvariti gospodarske razmere, ki bi Rusijo prisilile k prenehanju sovražnosti ter umiku z ozemlja suverene sosede. Josep Borrell ocenjuje pomen sankcij s pridevnikom "boleče", francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian poudari polno enotnost vseh 27 članic.

 

Sankcije so uvedene zoper 351 posameznikov in 27 pravnih oseb, odgovornih za ogrožanje ukrajinske teritorialne celovitosti, suverenosti in neodvisnosti. Sankcije so uvedene tudi zoper pet bank, ki  vojno financirajo. Šlo je za jasen odgovor na kršenje mednarodnega prava ter destabiliziranje razmere. Ne le zoper Rusijo, sankcije so uvedene tudi zoper "dve odcepljeni regiji", Doneck in Lugansk. Sankcije bodo omejile možnosti sankcionirancev dostopati do kapitala na finančnih trgih Evropske unije. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, ocenjuje sankcije kot sredstvo maksimalnega omejevanja izvajanja agresivne ruske politike. Ministri pozdravijo zamrznitev delovanja plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo z Nemčijo pod vodami Baltika, kar je treba ocenjevati v luči varnosti oskrbe z energijo za celo Evropo, kajti ukrajinska kriza kaže na pretirano odvisnost držav od ruskega plina.

 

Prvemu paketu sledi drugi. Med drugim zamrznejo imetje določenim politikom, vključno s predsednikom države (Putin) in zunanjim ministrom (Lavrov). "Želimo videti, koliko in kako bo novi paket sankcij vplival na spremembo smeri ruske politike. Če bo vztrajala pri invaziji in agresiji, bo sledil novi val še resnejših ukrepov", izjavi hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman. Slovenija se istočasno pripravlja na morebitno situacijo, če bodo sankcije proti Rusiji prešle na področje energetike, o čemer bo v kratkem razpravljala vlada.

 

 

II.

 

Združene države se z nekoliko zamika pridružijo sankcijam na področju uvoza nafte in plina iz Rusije. Napovedujejo še hujše, vključno z energetskimi, surovinskimi in finančnimi. Seveda bodo poslali nadaljnje vojaške enote v okolico spopadov, da zagotovijo varnost ogroženim članicam zveze NATO. Obljubijo vse vrste pomoči ogroženi, napadeni državi; v prvi vrsti finančne narave. Napovedo popoln umik ameriškega gospodarstva iz Rusije, zapiranje vseh oblik sodelovanja. ZDA ne bi bile, kar so, če ne bi zagrozile s sankcijami tudi morebitnim kršiteljicam sankcij zoper Rusijo, kakor so si jih omislili v Kongresu in Senatu. Kaj kmalu sledijo ukrepi, kot so izključitve iz mednarodnih finančnih instrumentov, zapiranje obratov in predstavništev v Rusiji, razširitev zamrznitve premoženja ruskih državljanov na območju Unije, zaprtje tranzitnih povezav in še kopica drugih aktivnosti.

 

Sankcije so že opredeljene kot način zdrobitve ruske družbe, Putinovega režima.

 

Ocenjujejo, da bo Rusija gospodarsko razpadla najkasneje do junija 2022. 

 

 

III.

 

Optimizem je prestopil tudi Rokavski preliv, pa so štafetno palico kaznovalnosti prevzeli sicer ne preveč temperamentni Angleži, ki v konkretnem primeru izkazujejo osupljivo vnemo. Na prireditvah se javni prostori odevajo v barve ukrajinske zastave, na tribunah glasno skandiranjo Ukrajini, čemur sledijo jasni gospodarski ukrepi. Državljanom Rusije se zasega premoženje -šlo na bi za okoli 2 milijardi funtov - brez sleherne pravne podlage. Zamrznili ruski denar v angleških bankah, pri čemer je zamrznitev le drugačen izraz za ropanje, kar je Angležem ostalo v navadi iz zgodnjih kolonialnih časov; kdorkoli se jim je zameril, je hipoma ostal brez premoženja. Ropanju okoli 4 milijard funtov ruskih aktiv se pridružijo tudi omejitve na področju visoke tehnologije, izstopa naftnih podjetij iz ruskih naftnih družb in podobno. 

  

Po celi zahodni hemisferi so vsakodnevno dopolnjevane sankcije, usmerjene proti Putinu, da bi ta prenehal z vojno v Ukrajini. Slabitev ruskih finančnih zmogljivosti naj bi mu onemogočilo nadaljevanje vojne. Če se vrnemo Ursuli von der Leyen: Rusiji je treba maksimalno omejiti izvajanje agresivne politike.

 

 

IV.

 

Upoštevajoč, da je mir najvišja vrednota Evropske unije, ki je pogoj za razvoj, obstoj pravne države ter da je potrebno slediti splošnim, načelnim interesom miru po svetu, bi bilo pričakovati polno doslednost pri izvajanju omejevalne politike. Sleherno rahljanje sankcij bi lahko Rusija razumela kot slabost, kar bi jo dodatno opogumilo k nadaljevanju vojne. V dveh tednih so namreč docela uničili vojaške objekte, napadli in zasedli številna mesta in okraje, z nadaljnjimi napadi ogrožajo ukrajinsko celovitost, v izganstvo silijo milijone ljudi.

 

Vsakodnevno medijsko spremljamo primere objokanih beguncev, uničenih domov, gospodarskih poslopij, zavzemanja jedrskih elektrarn ... Izgube med Ukrajinci se merijo že v desetinah tisočev človeških življenj. Ogroženi so prebivalci mest, koder potekajo bojišča. Rusija obstreljuje izselitvene koridorje, onemogoča izstop iz mest izmučenim, lačnim prebivalcem. Vsak nov dan vojne prinaša stotine novih nesrečnih zgodb, razkroje družin, trpljenje otrok, smrti in rane. Vsak dan je torej več kot preveč. Rusijo je potrebno sankcionirati popolnoma, brez popuščanja, brez izjem, ji zatreti finance, da bo nemudoma umaknila armado nazaj na svoje ozemlje. 

  

In kje so ruske finance najbolj ranljive? Pri zemeljskem plinu! Ob sedanjih enormno visokih tržnih cenah je situacija sledeča: Severni in Južni tok delujeta s stoprocentno zmogljivostjo, kontinentalni plinovodi tipa Jamal delujejo po potrebah dnevnih kvot. Rusija torej vsakodnevno bogati na plinu, katerega je v danih razmerah treba plačevati vnaprej, brez možnosti zaplembe. Cash-flow za nadaljevanje vojne, ki ga zagotavljajo vse države članice Evropske unije. Povrh je še angleška vlada danes – 8. marca 2022 – odločila, da bo v dogovoru z ZDA uvedla prepoved uvoza nafte in rafiniranih proizvodov. Kar pa ne bo veljalo za zemeljski plin!

 

Včeraj so vlade Nizozemske, Avstrije in Nemčije ravno tako zemeljski plin izvzele iz sankcij proti Rusiji. Situacija je namreč takšna, da so plinske zaloge praktično izčrpane, sežejo do največ 25 % zmogljivosti, kar omogoča prebroditi še to zimo ... vendar bo že oktobra Evropska unija docela brez plina. Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson namreč trdi, da ima "Evropska unija zadostne količine plina za preostale tedne te zime, toda treba je nujno dopolniti rezerve za naslednje leto. Komisija bo zato predlagala, da do 1. oktobra zapolnijo skladišča v celi Evropski uniji do najmanj 90 odstotkov".

 

 

V.

 

Zapisana dinamika izvrševanja sankcij na področju energentov odmika Evropsko unijo od deklamiranih ciljev doseganja čim prejšnjega dokončanja vojne. Kot je 7. marca 2022 ugotavljal kitajski analitični portal Soha, bo Rusija zaradi sankcij pravzaprav obogatela: sankcije, ki bi naj Putina finančno izčrpale do te mere, da njegov režim ne bo več zmogel financirati vojne, ga bodo prav nasprotno finančno okrepile, da bo lahko celo stopnjeval vojaški poseg v Ukrajini:

 

"Predvsem je to trgovina z energenti. Cene goriv se višajo dnevno eksponentno. Tako je 7. marca 2022 cena tisoč kubičnih metrov plina presegla 3.600 dolarjev. Podobno je s cenami nafte, ki je podrla rekord iz 2008. .Še en finančni vzvod Rusije je enormna rast cen pšenice, ob odsotnosti Ukrajine s svetovnega trga. Tretji element je zlato, vrednost katerega v krizah narašča, Rusija ima v tem trenutku najvišjo proizvodnjo in zaloge zlata."  

 

Kitajci zaključijo: "Pravilno koriščenje razpoložljivih zmogljivosti Moskvi omogoča nemoteno poslovanje pod sankcijami Zahoda."

 

 

VI.

 

Če strnemo: Evropska unija izvaja režim sankcij na način minimaliziranja lastnih izgub. Sprijaznila se je z dejstvom, da jih bo izvajala, kolikor in kjer ji ne povzročajo znatne škode, ignorirala jih bo na področjih, na katerih je sodelovanje z Rusijo nujno. Z njo usodo deli seveda tudi Slovenija. 

 

Toda na ta način Ukrajini ne bomo pomagali. Rusija bo razpolagala z vsemi potrebnimi resursi za večletno vodenje vojne, v vmesnem času pa bo sodelovala z vsem preostalim svetom, tudi z Zahodom, kjer ji bo to najbolj ustrezalo. S sankcijami torej škodimo semi sebi, si uničujejo gospodarstva v vrtincu dragih surovin in inflatorne spirale. Na ta način bomo ostali nekonkurenčni državam, ki nemoteno poslujejo z Rusijo - celo pod benificiranimi pogojih (v prvi vrsti Kitajska) - ter izgubili vsako mednarodno težo. 

 

Slepi pred dejstvom, da se globalna skupnost pred našimi očmi spreminja in da Evropejci postajamo drugorazredna sila, katere se ne boji nihke, ki je ne spoštuje nihče, se še vedno obnašamo, kot bi bili del monopolne vladavine ZDA in partnerjev. Ta se izteka z vsemi mučnimi posledicami na razkroj človeka in družbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.668
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.623
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.808
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.457
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 658
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.577
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.368