24. februarja 2022, takoj po začetku vojaških sovražnosti med Rusijo in Ukrajino, so zunanji ministri Evropske unije sprejeli prvi paket sankcij zoper Rusijo, kar so postopoma nadgrajevali, obenem pa ponudili Ukrajini širok spekter podpore. Cilj sankcij bi naj bil ustvariti gospodarske razmere, ki bi Rusijo prisilile k prenehanju sovražnosti ter umiku z ozemlja suverene sosede. Josep Borrell ocenjuje pomen sankcij s pridevnikom "boleče", francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian poudari polno enotnost vseh 27 članic.

Sankcije so uvedene zoper 351 posameznikov in 27 pravnih oseb, odgovornih za ogrožanje ukrajinske teritorialne celovitosti, suverenosti in neodvisnosti. Sankcije so uvedene tudi zoper pet bank, ki  vojno financirajo. Šlo je za jasen odgovor na kršenje mednarodnega prava ter destabiliziranje razmere. Ne le zoper Rusijo, sankcije so uvedene tudi zoper "dve odcepljeni regiji", Doneck in Lugansk. Sankcije bodo omejile možnosti sankcionirancev dostopati do kapitala na finančnih trgih Evropske unije. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, ocenjuje sankcije kot sredstvo maksimalnega omejevanja izvajanja agresivne ruske politike. Ministri pozdravijo zamrznitev delovanja plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo z Nemčijo pod vodami Baltika, kar je treba ocenjevati v luči varnosti oskrbe z energijo za celo Evropo, kajti ukrajinska kriza kaže na pretirano odvisnost držav od ruskega plina.

Prvemu paketu sledi drugi. Med drugim zamrznejo imetje določenim politikom, vključno s predsednikom države (Putin) in zunanjim ministrom (Lavrov). "Želimo videti, koliko in kako bo novi paket sankcij vplival na spremembo smeri ruske politike. Če bo vztrajala pri invaziji in agresiji, bo sledil novi val še resnejših ukrepov", izjavi hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman. Slovenija se istočasno pripravlja na morebitno situacijo, če bodo sankcije proti Rusiji prešle na področje energetike, o čemer bo v kratkem razpravljala vlada.

II.

Združene države se z nekoliko zamika pridružijo sankcijam na področju uvoza nafte in plina iz Rusije. Napovedujejo še hujše, vključno z energetskimi, surovinskimi in finančnimi. Seveda bodo poslali nadaljnje vojaške enote v okolico spopadov, da zagotovijo varnost ogroženim članicam zveze NATO. Obljubijo vse vrste pomoči ogroženi, napadeni državi; v prvi vrsti finančne narave. Napovedo popoln umik ameriškega gospodarstva iz Rusije, zapiranje vseh oblik sodelovanja. ZDA ne bi bile, kar so, če ne bi zagrozile s sankcijami tudi morebitnim kršiteljicam sankcij zoper Rusijo, kakor so si jih omislili v Kongresu in Senatu. Kaj kmalu sledijo ukrepi, kot so izključitve iz mednarodnih finančnih instrumentov, zapiranje obratov in predstavništev v Rusiji, razširitev zamrznitve premoženja ruskih državljanov na območju Unije, zaprtje tranzitnih povezav in še kopica drugih aktivnosti.

Sankcije so že opredeljene kot način zdrobitve ruske družbe, Putinovega režima.

Ocenjujejo, da bo Rusija gospodarsko razpadla najkasneje do junija 2022. 

III.

Optimizem je prestopil tudi Rokavski preliv, pa so štafetno palico kaznovalnosti prevzeli sicer ne preveč temperamentni Angleži, ki v konkretnem primeru izkazujejo osupljivo vnemo. Na prireditvah se javni prostori odevajo v barve ukrajinske zastave, na tribunah glasno skandiranjo Ukrajini, čemur sledijo jasni gospodarski ukrepi. Državljanom Rusije se zasega premoženje -šlo na bi za okoli 2 milijardi funtov - brez sleherne pravne podlage. Zamrznili ruski denar v angleških bankah, pri čemer je zamrznitev le drugačen izraz za ropanje, kar je Angležem ostalo v navadi iz zgodnjih kolonialnih časov; kdorkoli se jim je zameril, je hipoma ostal brez premoženja. Ropanju okoli 4 milijard funtov ruskih aktiv se pridružijo tudi omejitve na področju visoke tehnologije, izstopa naftnih podjetij iz ruskih naftnih družb in podobno. 

Po celi zahodni hemisferi so vsakodnevno dopolnjevane sankcije, usmerjene proti Putinu, da bi ta prenehal z vojno v Ukrajini. Slabitev ruskih finančnih zmogljivosti naj bi mu onemogočilo nadaljevanje vojne. Če se vrnemo Ursuli von der Leyen: Rusiji je treba maksimalno omejiti izvajanje agresivne politike.

IV.

Upoštevajoč, da je mir najvišja vrednota Evropske unije, ki je pogoj za razvoj, obstoj pravne države ter da je potrebno slediti splošnim, načelnim interesom miru po svetu, bi bilo pričakovati polno doslednost pri izvajanju omejevalne politike. Sleherno rahljanje sankcij bi lahko Rusija razumela kot slabost, kar bi jo dodatno opogumilo k nadaljevanju vojne. V dveh tednih so namreč docela uničili vojaške objekte, napadli in zasedli številna mesta in okraje, z nadaljnjimi napadi ogrožajo ukrajinsko celovitost, v izganstvo silijo milijone ljudi.

Vsakodnevno medijsko spremljamo primere objokanih beguncev, uničenih domov, gospodarskih poslopij, zavzemanja jedrskih elektrarn ... Izgube med Ukrajinci se merijo že v desetinah tisočev človeških življenj. Ogroženi so prebivalci mest, koder potekajo bojišča. Rusija obstreljuje izselitvene koridorje, onemogoča izstop iz mest izmučenim, lačnim prebivalcem. Vsak nov dan vojne prinaša stotine novih nesrečnih zgodb, razkroje družin, trpljenje otrok, smrti in rane. Vsak dan je torej več kot preveč. Rusijo je potrebno sankcionirati popolnoma, brez popuščanja, brez izjem, ji zatreti finance, da bo nemudoma umaknila armado nazaj na svoje ozemlje. 

In kje so ruske finance najbolj ranljive? Pri zemeljskem plinu! Ob sedanjih enormno visokih tržnih cenah je situacija sledeča: Severni in Južni tok delujeta s stoprocentno zmogljivostjo, kontinentalni plinovodi tipa Jamal delujejo po potrebah dnevnih kvot. Rusija torej vsakodnevno bogati na plinu, katerega je v danih razmerah treba plačevati vnaprej, brez možnosti zaplembe. Cash-flow za nadaljevanje vojne, ki ga zagotavljajo vse države članice Evropske unije. Povrh je še angleška vlada danes – 8. marca 2022 – odločila, da bo v dogovoru z ZDA uvedla prepoved uvoza nafte in rafiniranih proizvodov. Kar pa ne bo veljalo za zemeljski plin!

Včeraj so vlade Nizozemske, Avstrije in Nemčije ravno tako zemeljski plin izvzele iz sankcij proti Rusiji. Situacija je namreč takšna, da so plinske zaloge praktično izčrpane, sežejo do največ 25 % zmogljivosti, kar omogoča prebroditi še to zimo ... vendar bo že oktobra Evropska unija docela brez plina. Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson namreč trdi, da ima "Evropska unija zadostne količine plina za preostale tedne te zime, toda treba je nujno dopolniti rezerve za naslednje leto. Komisija bo zato predlagala, da do 1. oktobra zapolnijo skladišča v celi Evropski uniji do najmanj 90 odstotkov".

V.

Zapisana dinamika izvrševanja sankcij na področju energentov odmika Evropsko unijo od deklamiranih ciljev doseganja čim prejšnjega dokončanja vojne. Kot je 7. marca 2022 ugotavljal kitajski analitični portal Soha, bo Rusija zaradi sankcij pravzaprav obogatela: sankcije, ki bi naj Putina finančno izčrpale do te mere, da njegov režim ne bo več zmogel financirati vojne, ga bodo prav nasprotno finančno okrepile, da bo lahko celo stopnjeval vojaški poseg v Ukrajini:

"Predvsem je to trgovina z energenti. Cene goriv se višajo dnevno eksponentno. Tako je 7. marca 2022 cena tisoč kubičnih metrov plina presegla 3.600 dolarjev. Podobno je s cenami nafte, ki je podrla rekord iz 2008. .Še en finančni vzvod Rusije je enormna rast cen pšenice, ob odsotnosti Ukrajine s svetovnega trga. Tretji element je zlato, vrednost katerega v krizah narašča, Rusija ima v tem trenutku najvišjo proizvodnjo in zaloge zlata."  

Kitajci zaključijo: "Pravilno koriščenje razpoložljivih zmogljivosti Moskvi omogoča nemoteno poslovanje pod sankcijami Zahoda."

VI.

Če strnemo: Evropska unija izvaja režim sankcij na način minimaliziranja lastnih izgub. Sprijaznila se je z dejstvom, da jih bo izvajala, kolikor in kjer ji ne povzročajo znatne škode, ignorirala jih bo na področjih, na katerih je sodelovanje z Rusijo nujno. Z njo usodo deli seveda tudi Slovenija. 

Toda na ta način Ukrajini ne bomo pomagali. Rusija bo razpolagala z vsemi potrebnimi resursi za večletno vodenje vojne, v vmesnem času pa bo sodelovala z vsem preostalim svetom, tudi z Zahodom, kjer ji bo to najbolj ustrezalo. S sankcijami torej škodimo semi sebi, si uničujejo gospodarstva v vrtincu dragih surovin in inflatorne spirale. Na ta način bomo ostali nekonkurenčni državam, ki nemoteno poslujejo z Rusijo - celo pod benificiranimi pogojih (v prvi vrsti Kitajska) - ter izgubili vsako mednarodno težo. 

Slepi pred dejstvom, da se globalna skupnost pred našimi očmi spreminja in da Evropejci postajamo drugorazredna sila, katere se ne boji nihke, ki je ne spoštuje nihče, se še vedno obnašamo, kot bi bili del monopolne vladavine ZDA in partnerjev. Ta se izteka z vsemi mučnimi posledicami na razkroj človeka in družbe.