Komentar

Trije najbolj odurni miti o slovenski politiki in ekonomiji

Če ne bi bilo mita o zlati dobi Janeza Drnovška, bi se slovenska levica referirala zgolj na Tita, kar pa je slaba popotnica za zajemanje sredinskega volilnega telesa. Če ne bi obstajal mit o racionalnosti in progresivnosti levice, bi se levičarji razgalili kot vsebinsko prazni blebetači, požrtni hohštaplerji, homofobi in odurni nacionalisti. Če ne bi bilo mita o reformatorski desnici, bi desnica morala sama reformirati.

19.10.2014 22:02
Piše: Kizo

Sprijaznite se, slovenski levičarji niso progresivni, ampak so ekstremno konservativni, nerazumni podporniki tajkunov, homofobi in nacionalisti. Foto: Wikipedia

Dejstva, da imamo pri desnici opraviti z gradualističnimi korekcijami, po sili razmer nihče ne more prekvalificirati v reformatorske sile. Če menite drugače, se vprašajte, zakaj je potem omrežje leta 2008 vse skupaj dočakalo nedotaknjeno

 

Zgodba o Drnovškovi ekonomski politiki je zgodba o temeljih gnile ekonomije, na kateri sedimo danes.

 

Levičarski glas razuma je bil podpora Jankoviću, tako na mestni kot na državni ravni. Kaj je tu razumnega? 

 

Tajkunsko gnezdo NLB, vrhuška udbovskega nacionalnega interesa, v času prve Janševe vlade ni bila privatizirana.

 

Če je Janez Drnovšek, oče gradualizma in nereformiranja, za Finance 26. junija 2006 izjavil, da so reforme Janševe vlade prepočasne, potem je verjetno jasno, o čem je govora.

Slovenija je država, v kateri se na vsakodnevni bazi generirajo novi in novi miti. Njihov namen je preživetvene narave, saj brez metafizičnega verovanja Slovenci težko prenesejo realnost. K tem mitom dodajte še tiste klasične, ki omogočajo vzdihovanje, kako da je nekoč bilo lepo, in slika slovenske družbe je kompletna. V tem članku vas čaka razgradnja nekaterih najbolj tipičnih mitov. Nekateri so splošno sprejeti, nekateri omogočajo prolongacijo degeneriranih struktur, oboji pa služijo politični mobilizaciji.

 

 

Prvi mit: Drnovškova zlata doba

 

Običajno se interpretira obdobje Janeza Drnovška (posebej čas, ko je bil predsednik vlade) kot zlato obdobje slovenske družbe. V tem času naj bi vladala ekonomska prosperiteta in politična stabilnost. Realnost pa je daleč od tega.

 

Ekonomsko politiko Janeza Drnovška zaznamujeta dve lastnosti: gradualistična ekonomska politika in pa geneza tajkunov. Bodimo iskreni: ideja, da se ne sme nič spreminjati, ker vsaka sprememba zruši stabilnost, ter da so reforme šok, je pripeljala do kolosalnih idej, kot so denimo prestrukturiranje brezposelnosti z zgodnjim upokojevanjem, subvencioniranje mrtvih industrij (denimo tekstilne, lesno-predelovalne in kovinarske) z namenom odložitve njihovega konca na neznano prihodnost in to ob ekstremnem javnofinančnem in socialnem bremenu, vzpostavljanje paradržavnih monopolov (se še spomnite, kakšna svetinja je bil nekoč Telekom, ki ni smel imeti signifikantnega tekmeca?), podrejanje Banke Slovenije uzurpatorskim in rentniškim navdihom, ki so prihajali iz NLB, blokiranje tujih investicij (vse do ekstremistične pozicije, ko se je predlagalo uvajanje protekcionistične politike), Gasparijevi hokuspokusi s proračuni, ki so imeli več prihodkovnih kot odhodkovnih mesecev, z načrtnim vzdrževanjem visoke inflacije preko programirane depreciacije deviznega tečaja tolarja itd.

 

Se spomnite regulatorskega kraha v primeru Dadas? Kaj pa nastanek pidovskih baronov, praočetov "parkirišč"? Darko Horvat in Aktiva? Jože Mermal in BTC? Torej dva kalupa za vse kasnejše "managerske" prevzeme? Mar ni vse to nastalo v času Drnovškovih vlad? Mar ni gradualizem z nebrzdano prvobitno akumulacijo pidovskih baronov pripeljal do strukturno popolnoma neustrezne ekonomije, prelite s tajkuni in omrežji, ki leta 2008 ni imela več nobenih šans, da reagira na gospodarsko krizo, tako kot reagira normalno gospodarstvo?

 

Skratka, zgodba o Drnovškovi ekonomski politiki je zgodba o temeljih gnile ekonomije, na kateri sedimo danes. Še bolj natančno: zgodba o škodljivi in kriminalni ekonomski politiki, kjer so vleke rente na račun stroškov, ki so nam počili v obraz zadnja leta.

 

Druga zgodba je pravljica o politični stabilnosti. Težko me danes, ob vsem, kar je znano, kdorkoli prepriča, da so koalicije, kjer je bil glavni operativec Golobič, politično stabilne in ne rentniško stabilne. Če je predpogoj za politično stabilnost klasični izrek o Drnovšku: "vsem je dal nekaj in je bil mir", potem je menda jasno, da nismo imeli političnih vlad, ampak vladavino oligarhov. Zato so današnja omrežja nič drugega kot Drnovškovi otroci.

 

In če vas zanima, kdaj so se točno interesne skupine zavlekle v stranke (in jih do danes spremenile zgolj samo še v svojo ekstenzijo v parlamentu in na Gregorčičevi), potem je potrebno s prstom pokazati na čas Janeza Drnovška. Za vse Drnovškove sledilce: ne pozabite, da je Drnovšek na portoroškem kongresu sam opozoril, da se je njegov sistem vladanja povampiril in izrekel epske besede (pravzaprav edine, ki se bodo zapisale pozitivno v slovensko politično zgodovino): "ali bo ta stranka (seveda LDS) obračunala s klientelizmom, ali pa je ne bo več". In te izjave ni razumeti v smislu, ali to ali pa anonimni Anderlič, ampak v smislu, da so slovensko politiko dokončno prevzele interesne skupine, ki jih je, kako paradoksno, Drnovšek sam hranil in to zato, da bi imel politčno stabilne koalicije.

 

Res je, na levici je bil Drnovšek po pameti in opravilni sposobnosti svetlobna leta pred denimo Pahorjem in Bratuškovo, ampak kdo pa si lahko dvigne zgodovinski pomen, če se primerja s takšnimi klovni? Mit o Drnovškovi zlati dobi je zato mit in ga nehajte ponavljati kot zgodovinsko dejstvo!

 

 

Drugi mit: levičarji so v tej državi glas razuma in napredka

 

Levičarski glas razuma je bil podpora Jankoviću, tako na mestni kot na državni ravni. Kaj je tu razumnega? Podprli so človeka, za katerega se je izkazalo, da se bo zapisal v slovensko politično zgodovino kot prvi, ki je uspel dobiti volitve in ni uspel sestaviti koalicije. Podprli so človeka, za katerega se je izkazalo, da je imel sijajen preblisk, ko je razbil lastno stranko in to v trenutku, ko je le-ta kot največja dominirala vladno koalicijo in državo.

 

Je razumno, da so podprli človeka, ki je tako samozavestno razbil stranko in vlado, na koncu pa izpadel iz parlamenta kot zadnji bebček? Je to glas razuma slovenske levice ali predvidevanje na ravni bebcev? Da sploh ne omenimo, kako zelo progresivno je bilo oblikovanje glavnega argumenta za podporo Jankoviću: saj vemo, da krade, je pa vsaj nekaj naredil.

 

Ali je progresivno in razumno, da levica že več kot deset let na volitvah sploh nima operativnega programa, ampak se njena volilna mobilizacija glasi: glasujte za nas, da ne bo zmagal Janša? Je razumno, da ni programa, kljub temu da smo že šest let v krizi ali stagnaciji? Ali pa mislite, da so bile Zokijeve fantazije o milijardnih investicijah in Cerarjevo leporečje antikrizne programske teze?

 

Levičarska pravičnost so rdeči direktorji, za katere so nas v devetdesetih prepričevali, da so super izkušeni in garant rasti slovenskih podjetij, v dvatisočih pa so postali tajkunska sramota države. Levičarska usmerjenost k družbi enakih možnosti in majhnih dohodkovnih razlik so vsi tajkunski direktorji, ki so ustanovili Forum 21. Čestitam levičarji, tako zabitih sledilcev mitov pa še ne.

 

Da bo povsem jasno, še nekaj več o levičarski progresivnosti. Levica je vedno prva, ko je potrebno zaščititi pravice istospolno usmerjenih. Še več, ti so skorajda vedno na vrhu njihove agende, ko je potrebno z zgodbicami o človekovih pravicah slikati levičarsko progresivno podobo. V realnosti so, z izjemo ene Janševe vlade in dveh kuriozitet (Bajukove in druge Janševe vlade), s to državo upravljale izključno levo obarvane koalicije in v vsem tem času slovenski rdečuhi niso zmogli toliko opravilne progresivnosti, da bi uredili problematiko istospolnih zvez. Torej? Ne glede na to, kakšen je vaš svetovni nazor, lahko prikimate trditvi, da slovenska levica lažno slika svojo progresivnost. V resnici so zakrinkani homofobi, to, kar sami očitajo desnici.

 

Levičarski progresivni boj proti onesnaževanju je TEŠ6, levičarski boj za enake možnosti je božanje lokalnih in nacionalnih monopolov in kartelov, ki z različnimi pristojbinami, omrežninami in administrativnimi cenami izčrpavajo dohodke državljanov. Je glas razuma in boja proti klerikalizmu glasno prikimavanje "new age" verovanjem Violete Bulc, torej konkurenčni religiji?

 

Levičarji so tudi grozljivi ksenofobi in nacionalisti. Zgodbe o nacionalnemu interesu in sovraštvu do vsega, kar je tujega (ali tuji investitorji ali Bruselj), kažejo, da imamo opravka s političnimi mračnjaki, ki prisegajo na ideologijo, ki je bila s padcem fašizma in nacizma (na Balkanu pa s koncem Miloševića) izgnana iz Evrope.

 

Sprijaznite se, slovenski levičarji niso progresivni, ampak so ekstremno konservativni, nerazumni podporniki tajkunov, homofobi in nacionalisti. Povedano drugače: njihova dejanja kažejo, da je splošno ustaljeno prepričanje o njihovi revolucionarni vihravosti in monopol v boju za pravičen in socialno enak svet navaden in precej oduren mit. 

 

 

Tretji mit: slovenski desničarji so gospodarski reformisti

 

Slovenski desničarji so sestavili tri vlade. Prva je bila polletna Bajukova vlada, ki se ni izkazala z ničemer. Druga je bila prva Janševa vlada, ki je imela na voljo celoten mandat in se je resnim reformam odpovedala že na samem začetku mandata. Ste pozabili? Naj vam osvežim spomin. Ekstremna davčna reforma Dušana Mramorja ni bila zaustavljena, pa čeprav bi lahko bila. 

 

Tajkunsko gnezdo NLB, vrhuška udbovskega nacionalnega interesa, ni bila privatizirana. Še več, v času ekspanzije 2004 – 2008 je z vsemi mogočimi stranpotmi prosto izigravala regulatorje in zakone ter omogočila nastanek piramidnega podjetništva, ki se je finaliziralo v tajkunskih prevzemih. Indikativno za to, kako zelo nereformska vlada je bila na delu, so občasna serviranja alibijov iz desnice, ki nas prepričuje, kako se zaradi raznih komunističnih omrežij ni dalo privatizirati ali pa vsaj spraviti delovanja NLB znotraj okvirov zakona. Razumljivo, vlada, ki ne reformira, itak ne more narediti ničesar. In ne samo, da se ni dalo regulirati in privatizirati NLB, tega niso zmogli narediti niti z AbankoVipa, NKBM in Banko Celje. Se spomnite zgodbe o strateškem svetu? Je ta razpadel, ker je bila vlada preveč ali premalo reformistična?

 

Pod reformami desne vlade 2004 – 2008 tudi nismo videli privatizacije. Petrol, Zavarovalnica Triglav, Telekom in tako dalje. Vse to je ostalo v državnih rokah in bilo za hvala lepa leta 2008, po Pahorjevi zmagi na volitvah, predano v roke levičarski oligarhiji. Domnevam, da jim je bil Zemljarič hvaležen, Petan pa vzhičen, saj sta leta 2004 v krčevitem strahu pred privatizacijo resnično "scala kri".

 

Ker je bil v omenjenem mandatu v vladi tudi klovn Erjavec, je ta vlada zmogla epohalno pokojninsko reformo; če se spomnite, so popravili izračun za usklajevanje pokojnin. Res fenomenalna pokojninska reforma. Se še spomnite reforme financiranja zdravstvenega sistema, s katero je ZZZS postal finančno stabilen? Verjetno se je težko spomnite, ker je ni bilo; še več, videli nismo niti "z" od zdravstvene reforme. Kaj pa Virantove stalinistične plačne reforme, s katero je cel javni sektor po kolhozniško razporedil v "razrede"?

 

Kaj je bilo reformističnega v drugi Janševi vladi? Skromen ZUJF, do katerega je prišlo po naravi stvari (beri nuji, ki je omogočila še kolikor toliko normalen dostop do mednarodnih finančnih trgov)? Vizjakovo odklanjanje socialne kapice? Uvedba nove 50 odstotne davčne stopnje v dohodninsko lestvico? Državni odkup NLB? Nadaljevanje politike monopolnega položaja ZZZS? Pokojninska reforma, ki je bila tako absurdna, da so jo podprli celo v Pozitivni Sloveniji? Obljube o "tokrat zaresni" privatizaciji? Ja, res, ni se dalo, razumem. Ampak problem je v tem, da so reformske stranke tiste, pri katerih se pa vseeno nekaj da narediti. 

 

Če je Janez Drnovšek, oče gradualizma in nereformiranja, za Finance 26. junija 2006 izjavil, da so reforme Janševe vlade prepočasne, potem je verjetno jasno, o čem je govora.

 

Če so levičarji programsko izpraznjeni bleferji, to še ne pomeni, da je izvedba minimalnih in nujnih strukturnih sprememb lahko zagotovilo, da slovensko desnico razglasimo za ekonomsko reformistično. Morda se to zdi komu sprejemljivo, ampak dejstva, da imamo pri desnici opraviti z gradualističnimi korekcijami, po sili razmer nihče ne more prekvalificirati v reformatorske sile. Če menite drugače, se vprašajte, zakaj je potem omrežje leta 2008 vse skupaj dočakalo nedotaknjeno (seveda po tem, ko je histerična levica izpeljala kadrovski cunami). 

 

 

Namesto konca

 

Miti so vsegliharska poceni promocija različnih interesnih grupacij, ki se prolongirajo z mediji samo zaradi tega, ker obstoj mitov garantira donos. Če ne bi bilo mita o zlati dobi Janeza Drnovška, bi se slovenska levica referirala zgolj na Tita, kar pa je slaba popotnica za zajemanje sredinskega volilnega telesa. Če ne bi obstajal mit o racionalnosti in progresivnosti levice, bi se levičarji razgalili kot vsebinsko prazni blebetači, požrtni hohštaplerji, homofobi in odurni nacionalisti. Če ne bi bilo mita o reformatorski desnici, bi desnica morala sama reformirati. To so slovenske kosovske bitke. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,508
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894