Razkrivamo

Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike

Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je vsaj vtis, ki ga daje agresor. Na ruski državni televiziji zadnje dni odkrito razglabljajo o zaščiti ruske manjšine v Estoniji, Latviji in Litvi, kot tudi o "specialni operaciji" v Moldaviji, pa o vzpostavitvi območja prepovedi letenja (no-fly zone) nad vzhodno Poljsko in celo o preventivni zasedbi švedskega otoka Gotland sredi Baltiškega morja. Kaj to pomeni? Da je zelo možna nova eskalacija vojne, ki vključuje tudi razširitev spopadov, kajti Putin lahko računa, da zveza NATO ne bo intervenirala niti v primeru, če zravna z zemljo Kijev in druga velika ukrajinska mesta. Kaj pa strah pred uporabo jedrskega orožja? Po oceni poznavalcev tega kompleksnega področja, kjer je Rusija enakovredni nasprotnik Združenim državam Amerike, razlogov za paniko vseeno (še) ni ...

13.03.2022 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Rusija   Putin   Nato   Suwalki   Poljska   Litva   Baltik   Ukrajina   jedrska konica   ZDA   Kijev   Grozni   Iskander   Točka   balistična raketa

Fotomontaža: portal+

Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost menijo, da bi Putin uporabil taktično atomsko bombo v Ukrajni, če bi prišlo do direktnega spopada med Natom in Rusijo. Manj verjetno je, da bi šel s takšnim orožjem nad Kijev, če bi obleganje trajalo predolgo in bi pri tem umrlo ogromno ruskih vojakov.

V zadnjih 72 urah so se razmere na "ukrajinski fronti" nekajkrat dramatično zaostrile. Najprej v petek zvečer, ko je zaokrožila "novica", da naj bi se v vojno dokončno in tudi formalno vključila Belorusija, ki je doslej igrala vlogo Putinove marionetne države. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za lažni preplah, kar pa ne izključuje precejšnje verjetnosti, da se kaj takšnega ne bo zgodilo v prihodnjih dnevih in tednih. Po oceni nekaterih vojaških analitikov je sicer bolj verjetno, da bi se beloruska vojska vključila v spopad v t.i. Suwalki koridorju, ki leži med rusko eksklavo Kaliningrad in Belorusijo in predstavlja Natovo najšibkejško točko pri obrambi vzhodnega krila. Suwalki je namreč relativno ozek, 65 kilometrov širok pas, ki je obenem tudi meja med Poljsko in Litvo. V vseh Natovih učbenikih je to najranljivejša točka in skoraj zagotovo bi bil Suwalki v primeru vojaške konfrontacije med Rusijo in Zahodom tarča ruskih sil, zelo verjetno tudi beloruskih.

 

O koridorju Suwalki skoraj ne govorimo, velika večina bralcev portala+ verjetno še nikoli ni slišala zanj. Nihče ne dvomi, da bi ga Rusi v primeru napada na tri baltske države "zaprli" oziroma zasedli ta prostor, saj bi tako preprečili logistično pomoč Litvi, Latviji in Estoniji iz smeri južnejših članic (Poljske, Nemčije, Češke itd.).

 

 

Vojaški strokovnjaki na ruski (državni) televiziji navdušeno kažejo "prodor na zahod".

 

 

Rusija ima sicer v Kaliningradu precej močne vojaške enote, ta eksklava velja za eno najbolj militariziranih območjih na svetu. Zveza Nato se je tveganja, ki jo za varnost treh baltskih članic predstavlja koridor Suwalki, začela zavedati leta 2014, tj. po začetku ruske agresije na Ukrajino oziroma okupaciji polotoka Krim in "vstaji" v dveh proruskih pokrajinah na vzhodu (Lugansk, Doneck). V zadnjih osmih letih je bilo v okolici koridorja Suwalki kar nekaj vojaških vaj zavezništva, kar je močno vznemirjalo Rusijo, ki ima skupaj z Belorusijo okoli 1400 kilometrov kopenske meje s tremi baltskimi državami, nekdanjimi republikami Sovjetske zveze, kjer še vedno živi precej številčna ruska narodnostna skupnost. Morda izraz manjšina ni ustrezen, saj so to v veliki večini priseljeni Rusi iz časov Sovjetske zveze, zlasti obdobja po II. svetovni vojni, ko je Stalin masovno preseljeval (manjše) narode po Sovjetski zvezi.

 

Rusi v Estoniji, Latviji in Litvi bi utegnile biti povod za naslednjo Putinovo "specialno operacijo" - in v tem primeru bi bil koridor Suwalki ključnega pomena za pomoč tem trem članicam. V tem pasu ozemlja, ki se razteza med Kaliningradom na zahodu in Belorusijo na vzhodu, sta namreč le dve solidni cestni in ena sama železniška povezava. 

 

 

Koridor Suwalki je eno izmed potencialnih žarišč naslednje etape vojne med Rusijo in Zahodom.

 

 

Trenutno je na ozemlju treh baltskih držav manj kot 3.000 vojakov iz Združenih držav Amerike, Kanade, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, Španije itd., nekaj pa tudi iz manjših držav. Slovenija je, kot vemo, poslala v Litvo že leta 2017 nekaj manj kot 50 vojakov, zaradi česar je bilo tudi nekaj razburjenja med tistimi Slovenci, ki so naklonjeni Putinu in njegovi ideji velike, močne Rusije.

 

Branilcem tega ozkega prehoda, od katerega bi bila v primeru Putinove agresije na Litvo, Latvijo in Estonijo odvisna usoda teh držav, stoji nasproti približno 330.000 ruskih vojakov, ki so določeni za "obrambo" tega dela teritorija. Po nekaterih obveščevalnih podatkih je Rusija v Kaliningrad v zadnjih treh ali štirih letih namestila tudi balistične rakete Iskander, ki imajo doseg 500 kilometrov in jih ruska armada trenutno intenzivno uporablja tudi v Ukrajini.

 

 

***

 

Balistične rakete kratkega dosega Iskander, najverjetneje jih je bilo 30, so v nedeljo zjutraj zadele tudi ukrajinsko vojaško letališče na skrajnem zahodu države, ki je od meje s Poljsko oddaljeno manj kot 20 kilometrov. Po oceni vojaških analitikov je šlo za doslej najintenzivnejši ruski napad na kakšno ukrajinsko tarčo po začetku vojne 24. februarja, ko je Putin v Hitlerjevem stilu ukazal začetek operacij ob pol petih zjutraj, v prvem valu napada pa je sodelovalo 75 ruskih bombnikov, izstreljenih je bilo tudi 100 balističnih raket. V naslednjih dneh vojne se je število raketnih napadov povečevalo in se počasi bliža številki 1000. Ukrajince lahko skrbijo tudi satelitski posnetki, na katerih so lansirni sistemi termobaričnih raket, znanih tudi kot vakuumske bombe; ruska vojska jih namreč premika proti Kijevu, ki bo verjetno zdaj postal glavni cilj agresorjev.

 

 

Rusija je doslej na cilje v Ukrajni poslala že več sto raket Iskander-M z dosegom do 500 kilometrov.

 

 

Iskander-M so balistične rakete srednjega dosega z dosegom med 400 in 500 kilometrov in veljajo za zelo natančne, sploh v primerjavi s predhodnicami, denimo OTR-21 Točka. Svetovno premiero je Iskander-M doživel leta 2008 ob Putinovi "prvi osvajalni vojni" proti Gruziji. Za razliko od Iskandra je Točka stara sovjetska raketa, ki so jo sicer uradno že pred leti upokojili, vendar obstajajo indici, da jih Putinova vojska v Ukrajini ponovno uporablja. OTR-21 Točka je taktična balistična raketa s precej krajšim dosegom, največ 185 kilometrov, modernizirana verzija, razvita okoli leta 1990 (originalno je bila Točka v uporabi po letu 1973) pa lahko nosi tudi jedrsko konico.

 

Ali v Ukrajni uporabljajo to verzijo ali pa morda starejšo, ki ima doseg 120 kilometrov, bodo pokazali ostanki raket, ki ležijo po ukrajinskih mestih. Glede na razpoložljive podatke ima Rusija okoli 150 lansirnih sistemov Iskander ter približno 200-220 sistemov za izstreljevanje raket OTR-21 Točka. Prav s slednjimi so imeli tudi težave, saj je več sistemov pri izstrelitvi zatajilo. Nič nenavadnega, če upoštevmo, da gre za tehnologijo, ki bo vsak čas stara 50 let. Nekateri viri trdijo, da so prvi dan vojne proti ruski letalski bazi v bližini Rostova več podobnih balističnih raket kratkega dosega izstrelili tudi Ukrajnici in da so nekatere tudi zadele cilje, vendar teh informacij doslej ni bilo moč preveriti zaradi popolne cenzure in medijske blokade na ruski strani.

 

 

OTR-21 Točka je stara sovjetska taktična balistična raketa z dosegom do 185 kilometrov.

 

 

In še tale podatek, ki je nujen za širši uvid v to vojno: Rusija je doslej na ukrajinsko fronto poslala okoli četrt milijona vojakov, kar je verjetno tudi maksimalna številka glede na stanje v vojski, težave z naborniki in logistične težave pri transportu. Kot vemo ima Rusija "uradno" približno milijon vojakov, vendar je od tega pravih profesionalcev približno petina, ostalo so rezervisti in seveda naborniki. V Ukrajno je torej Putin doslej angažiral petino svojih sil, kar se zdi veliko glede na njegovo predhodno retoriko, iz katere sta bruhala cinizem in podcenjevanje nasprotnika.

 

 

***

 

Kaj pa dodatni strahovi glede eskalacije vojne v Ukrajine, ki jih je še podžgala Putinova izjava, češ da gorje tistim, ki se mislijo vmešavati v kaznovanje Ukrajine ("Vedeti morate, da se bo Rusija nemudoma odzvala in vam povzročila takšne posledice, ki jih niste občutili nikoli v svoji zgodovini.")? Lahko to predstavlja rožljanje z atomskim orožjem?

 

Strokovnjaki za razorožitev, ki že desetletja spremljajo Ameriko in Rusijo, mirijo, da retorika vseeno ni tako usodna in da laiki ne razumemo podrobnosti, ki pa so ključne. In sicer, da Putinov ukaz o "povečani pripravljenosti" ne pomeni ničesar konkretnega, še najmanj pa tega, da bi bile medcelinske balistične rakete na "stand-by". Na srečo je procedura precej bolj zapletena in stanje bojne pripravljenosti teh enot je ostalo nespremenjeno tudi po začetku invazije na Ukrajine.

 

 

Grozni prizor iz čečenske prestolnice, ki so jo Rusi februarja 2000 zavzeli po pol leta obleganja. 

 

 

Če bi Putin prestopil jedrski Rubikon, bi najverjetneje uporabil nestrateško orožje kratkega dosega, torej balistično raketo tipa Iskander z dosegom do 500 kilometrov, iz povsem preprostega razloga: tovrstno orožje namreč nikoli ni prepovedal ali omejil noben sporazum med Rusijo (Sovjetsko zvezo) in Ameriko (zvezo Nato), zaradi česar je Kremelj to "pravno praznino" izkoristil za kopičenje zalog. Zato ima Rusija teh raket danes neprimerno več od sovražnikov iz časov hladne vojne. Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost menijo, da bi Putin uporabil taktično atomsko bombo v Ukrajni, če bi prišlo do direktnega spopada med Natom in Rusijo. Manj verjetno je, da bi šel s takšnim orožjem nad Kijev, če bi obleganje trajalo predolgo in bi pri tem umrlo ogromno ruskih vojakov. Če se spomnimo obleganja čečenske prestolnice Grozni med septembrom 1999 in februarjem 2000, ko je mesto padlo, lahko dobimo približen občutek glede intenzivnosti spopadov in tudi časovno dimenzijo. Bitka za Kijev lahko torej traja tudi pol leta ali celo več, na koncu bo mesto spominjalo na Grozni ali pa celo na Hirošimo.

 

Humanisti med politiki si zagotovo ne želijo takšnega razpleta, vendar je tokrat nastopila težava: nihče na tem planetu nima toliko vpliva na ruskega predsednika, da bi ga lahko prepričal, naj odneha. Zlepa ne, ostane samo sila oziroma konfrontacija z Zahodom. Če bi se temu pridružila še Kitajska, bi Putin moral odnehati, saj se na dveh frontah enostavno ne bi mogel vojskovati. Preden pa pride do takšnega razpleta, ostane še diplomacija, vendar ne takšna, kakršne smo vajeni doslej, pač pa vojna diplomacija. V okviru Združenih narodov, kjer bi morali z 2/3 glasov članic v Generalni skupščini spremeniti Ustanovno listino in določiti sankcije za članico Varnostnega sveta, ki proti svoji sosedi sproži napadalno vojno, jo poskuša okupirati, pri tem pobija civilno prebivalstvo in uničuje nevojaško infrastrukturo. Svobodni svet bi moral še pred odločitvijo ustreznega mednarodnega sodišče o tem, ali je takšna država oziroma njen voditelj vojni zločinec, preventivno določiti, da takšna država, ki je članica Varnostnega sveta in razpolaga s pravico veta, začasno izgubi svoj status v Varnostnem svetu. Z drugimi besedami, začasno je izključena iz tega sveta in ne more zlorabiti pravice veta. 

 

Če bi takšna (moralna) sankcija doletela Putinovo Rusijo, bi ji hrbet verjetno obrnila celo Kitajska, ki jo prav te dni pesti nadvse kočljiva dilema: ali naj vojaško in finančno pomaga Putinu ali ne. Ruski predsednik naj bi namreč kitajskega kolega Xi Jinpinga ponovno prosil za pomoč. S tem po eni strani priznava, da mu v Ukrajini stvari uhajajo iz rok, po drugi pa se spravlja v vlogo podrejenega partnerja, ki prosi za pomoč. Za Kitajsko je takšen razplet win-win, saj je postala močnejša in pomembnejša od svojega (nekdanjega) ideološkega rivala. Hkrati pa Xija Putinova prošnja postavlja v položaj, ko je od njega odvisno, ali bo rusko-ukrajinski spopad ostal evropska vojna, ali pa zaradi kitajske intervencije na strani Rusije postal svetovna vojna ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
12
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
39
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.667
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.621
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.807
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.797
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.454
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.094
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 637
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.576
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.368