Komentar

Pravo in vojaška agresija: Svet potrebuje načela, sit je laži, sprenevedanj in arbitrarnih razlag

Slovenska nesreča je, da nas je obsedla zavezniška moč. Ki pojenja! Prehaja na stran tistih, zoper katere smo na okopih. In tu pomoči ni. Upajmo le, da njih ne bo opijanila moč, kot je nas in da bodo voljni postaviti piko. Spisati zakon brez lukenj, opredeliti, kaj je vojna agresija, genocid, zločin. Sicer se nam bo nad glave zgrnila Golgota poražencev. Predpise bodo pisali zase, a proti nam. Dokler se tudi oni ne izpojejo, pa se vojna sreča ponovno obrne v njihovo škodo. Po vsem, kar opažam, ni upanja, da bomo mi tisti, ki bodo prvič v zgodovini prekinili začaran krog.

18.03.2022 21:59
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   pravo   vojaška agresija   Srbija   Slovenija   1991   OZN   Hrvaška   SFRJ   Bosna in Hercegovina

Pravice do lastne države ne sme Slovencem braniti nihče. In je ne. Toda tako kot nam, Hrvatom, Albancem, Ukrajincem ... tako tudi Rusom ne.

Pravo, notranje ali mednarodno, ne pomeni veliko, če ne vsebuje jasnih definicij in pojmov; možnost različnih razlag se nujno sprevrača v zlorabe po merilih sile. Načela nasploh, vključno s pravnimi, so brez realnega pomena, kolikor za njimi ne stojijo jasne razlage jasnih pomenov. Namenoma ali ne je v mednarodnih odnosih malo celovitih domen; ena najbolj nepoenotenih definicij pa je definicija vojaške agresije.

 

Leta 1991 smo imeli spopad na območju Republike Slovenije, ki smo si ga razlagali kot vojno agresijo JLA na državo Slovenijo. Toda tedaj Slovenija še ni bila suverena država, niti ni bila JLA armada neke tuje države. V naslednjih letih smo imeli v neposredni bližini meja vojaški agresiji Srbije na drugi državi (Hrvaška, Bosna in Hercegovina), pri čemer ni bila država ne Srbija, ne napadeni. Leta 1999 smo imeli v neposredni bližini meja napad naddržavne mednarodne vojaške zveze NATO na državo Zvezno republiko Jugoslavijo, kar naj ne bi bila vojaško agresija. Sedaj imamo primer vojaške agresije Rusije na Ukrajino, kar označujemo kot napad države na drugo državo.

 

Da bi poskusili razčistiti kaotično zmedo, se spravimo k tistemu, kar vojaški spopad opredeli za agresijo.

 

 

II.

 

Po Resoluciji Generalne skupščine OZN št. 3314 iz leta 1974 bi naj bila vojna (vojaška) agresija oblika oboroženega spopada. Nujno je podčrtati dolgotrajnost oblikovanja resolucije, kajti že Liga narodov je leta 1923 pričela oblikovati osnutke, ki so jih torej definirali po poteku več kot pol stoletja; kljub enormnem trajanju postaja očitno, da je tudi pol stoletja ukvarjanja s problematiko malo!

 

Vojaška agresija namreč ni nikdar postala notranje sklenjena, dodelana enota pravil; podani so zgolj primeri, ki tvorijo okvirno definicijo. Tako so dejanja vojaške agresije nedvomno: oboroženi napadi ali napadi, okupacija in priključitev na silo, bombardiranja, blokade, napadi na oborožene sile, oborožene kršitve sporazumov o statusu sil.

 

Tej temeljni definiciji, ki sploh ni definicija, so pridružene še določene posredne dejavnosti omogočanja, pomoči itd., kar je problem zgolj dodatno zameglilo. Nekaj časa se je kot nesporna ustalila "teorija prvega udarca", kar je kmalu relativizirano z dostavkom, da sme Varnostni svet OZN sprejeti odločitev, da tudi prvi napad glede na okoliščine ni nujno vojna agresija. Kadar v pravu zaživi besedna zveza "glede na okoliščine", je na dlani, da tu več ni ne prava ne pravil, da torej pravni naturalizem naravnega prava postaja pravna anarhija.

 

Ko dodamo kot žvečilni gumi raztegljive pojme genocid, zločin proti miru, zločin proti človeštvu, poveljniška odgovornost itd., z vsemi možnimi ter mogočimi dostavki, ni možno pričakovati nikakršnih praktičnih napotkov glede tega, ali je mogoče vojaški spopad opredeliti kot vojno agresijo. Definicijam mednarodnega vojnega prava je še najbližje ameriška opredelitev race (duck):

 

If it looks like a duck, swims like a duck, and quacks like a duck, then it probably is a duck.

 

(Če nekaj zgleda kot raca, plava kot raca in gaga kot raca – potem je to verjetno res raca.)

 

 

Toda vojne so bistveno pomembnejše od močvirskih ptic; kadar ugašajo življenja, kadar se rušijo države in nastajajo nove, kadar gospodarstvo trpi enormne škode, kadar generacije ostanejo zaznamovane s posttravmatskimi sindromi ... bi bilo dobro imeti manj meglene opredelitve.

 

 

III.

 

"Dne 27.6.1991 je bila napadena Slovenija; vojaki JLA so napadli samostojno in neodvisno Slovenijo." V živem spominu so stotine napisov o poteku zunanje agresije, izhajajočih iz predmene, da je Republika Slovenija država. Oblikovala bi se naj po avtomatizmu narodove volje, na podlagi samega demokratičnega referenduma kot izraza pravice naroda do samoopredelitve, ne glede na pravne akte širše državne skupnosti in ne glede na neobstoj mednarodnega priznanja.

 

25. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost, kar bi naj postavilo voljo organov federacije v okvir tujega. Spopad, ki je sledil z JLA, je torej bil akt zunanje agresije, čeprav temu ni ustrezal po nobenem formalnem merilu. Niti ni bila Slovenija država (kar je postala slabo leto dni kasneje s sprejemom v OZN), niti ni bila JLA vojaška struktura druge države (po ustavi je bila celo edina uradna vojaška struktura), niti ni bila Slovenija okupirana, niti priključena s silo, bombardirana, blokirana; njene vojaške sile niso bile napadene, saj entiteta, ki ni priznana kot državo, nima  vojaških sil.

 

Lahko trdimo čisto vse: da je imel narod pravico do samoopredelitve, da je imel pravico do lastne države, da ni želel bivati v (še obstoječi) državi, da se zgodovina spreminja, da je včasih nujen oborožen upor. Trdimo torej lahko dobesedno vse, razen enega – nad Slovenijo ni bila izvršena nikakršna vojna agresija po standardih mednarodnega vojnega prava, v povezavi s citirano resolucijo in Rimskim statutom iz leta 1961 kot temelju mednarodnega statutarnega vojnega prava. 

 

 

IV.

 

Trditi, da je Srbija vršila vojaško agresijo na Hrvaško ali Bosno in Hercegovino je ravno tako nesmisel, kajti Srbija kot država do leta 2006 ni obstajala; bila je ena izmed federalnih enot tedaj obstoječe in mednarodno priznane SFRJ, kasneje ZRJ. Da bi torej Srbija izvršila zunanjo agresijo na kogarkoli, ni možno. Kvečjemu bi jo naj izvršil srbski narod, vendar narod ni predmet mednarodnega vojnega prava – predmet so le države.

 

Trditi, da je SFRJ izvršila vojaško agresijo na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, ni sprejemljivo, kajti ne Hrvaška ne BiH v letih 1991-1992 nista bili mednarodno priznani državi; obe sta bili sprejeti v OZN dosti po začetku oboroženih spopadov na ozemlju Hrvaške in BiH. Kvečjemu bi torej smeli sklepati, da je srbski narod napadel hrvaškega in muslimanskega, kar po uradnih opredelitvah ne predstavlja vojaške agresije.

 

Tudi bistveno hujša spopada etničnih skupin znotraj Ruande ali Sierra Leone, ki sta odnesla milijone življenj, nista bila in nista mogla biti opredeljena kot vojaška agresija. To, da je neka komisija Evropske unije v imenu nekega Badinterja samovoljno potegnila meje med federalnimi enotami države nečlanice, ne more postaviti spopada med narodi še obstoječe države v rang mednarodnih razsežnosti. Da ne govorimo o tem, da so se med seboj množično spopadali tudi nesrbski elementi, ne le muslimani s  Hrvati, temveč tudi muslimani med sabo, kar je imelo vse atribute resnih vojaških soočenj; kot tudi ne o tem, da so sile zveze NATO v letu 1995 opravljale temeljita raketiranja ene izmed udeleženih vojaških strani. S časovne distance sicer lahko obsojamo ene ali druge, čustvujemo tako ali drugače, toda o vojaški agresiji v najširšem tolmačenju mednarodnega prava ne more biti govora.

 

 

V.

 

Poseg zveze NATO v ZRJ kot suvereno, s strani mednarodne skupnosti v nespornih mejah priznano državo, ravno tako ne predstavlja vojaške agresije, kajti zveza NATO ni država. Tudi če si razlagamo, da je bila ZRJ napadena s strani 16 držav, bi morali problematizirati stališče o agresiji. Zveza se je namreč sklicevala na srbske kršitve mednarodnega prava tovrstnega tipa in pomena, ki po mednarodnih merilih dovoljujejo vojaški poseg.

 

Zato si pravni teoretiki ZDA, Anglije in ostalih držav agresorjev na vse kriplje prizadevajo dokazati obstoj genocida, ki bi ga naj (tedaj neobstoječa) Srbija izvajala nad etničnimi skupinami, kar bi imelo potrebne elemente upravičenja napasti njeno ozemlje. "Potrpljenja mednarodne skupnosti do Beograda je konec", je pred napadom dejal britanski obrambni minister lord George Robertson, očitno prepričan (kot njegovi nasledniki te dni), da je mednarodna skupnost tisto, kar so si umislili sami in da so se vsi dolžni ozirati po njihovih živcih.

 

 

VI.

 

Anno Domini 2022, ko poteka spopad na ozemlju Ukrajine, je slovenska državna politika enotna: "Mi ne podpiramo Moskve, ne podpiramo agresije, mi podpiramo Ukrajino." Slovenija je v sklopu Evropske unije in zveze NATO dala poudarjeno vedeti, da je vojna, ki poteka, agresija Rusije na Ukrajino in nič drugega. Napad suverene države na suvereno državo, ki ni samoobramben, izzvan, ki ni okupacija, priključitve delov ozemlja na silo, bombardiranje, potne blokade, napadi na oborožene sile - torej vse, česar "mednarodna skupnost več ne more prenašati", skoraj po učbenikih. Zato bomo izolirali, blokirali, pomagali in - če Bog da zdravja - zaprli nebo nad Ukrajino, kot ga je bila zapirala zveza NATO julija 1991 nad Slovenijo, 1992-1995 nad Hrvaško in Bosno in Hercegovino ter 1999 nad ZRJ.

 

Zaščita ruske entitete, ki je razpotegnjena na pol Ukrajine, ne dosega standardov genocida in vojnih zločinov, kot je to dosegalo stanje albanske manjšine. To, da je med srbskim terorjem izgubilo življenje desetkrat manj ljudi, kakor med ukrajinskim terorjem Rusov, v sodobni optiki varovanja etničnih pravic ne igra vloge. Rusom ne gre dovoliti pravice do samoodločbe, ki so jo dovolili Slovencem, Hrvatom, Muslimanom, Albancem. Rusom ne gre dovoliti iskati pomoči iz države matičnega naroda, ne bomo jim dovolili braniti rojakov, ki jih imajo pred nosom, čeprav smo Avstralcem dovolili braniti albansko entiteto leta 1999 na drugem koncu sveta. Rusi ne smejo v Ukrajino na pomoč Rusom, za razliko od Kolumbijcev, ki smejo v Ukrajino na pomoč Ukrajincem. In podobno.

 

V tako nejasnem stanju stvari, ko edino moč in nič drugega kot moč ne vpliva na definicijo stanja, se ne smemo več otepati sprejemanja trdnih načel, ki bodo veljala za vse enako. Morda bo zaton severno-atlantskega imperija, ki je k sreči neizogiben, omogočil pisanje resolucij, ki bodo manj naravno-pravne in bolj pozitivno-pravne, pisane za narode sveta in ne za vsakokratne nasilneže. Svet torej potrebuje načela, sit je laži ter sprenevedanj; razširjenih, podrednih, arbitrarnih razlag. Res je, da smo leta 1991 dobili v roke dobre karte zaradi neobstoja trdnih načel; zato se sedaj na vse kriplje držimo nasilnežev, ki so nam omogočili državo. Ne zaupamo pravilom; bojimo se, da bi nas pustila onstran legitimitete. Pa tisto, kar je bilo dano nam, sedaj branimo drugim. Ni pomembno kaj – pomembno je kdo

 

Če bi videli dovolj daleč, bi ugotovili, da je pravica naroda do samoodločbe tisto, kar mora imeti privilegij, biti primus inter pares, vodilo sveta. Pravice do lastne države ne sme Slovencem braniti nihče. In je ne. Toda tako kot nam, Hrvatom, Albancem, Ukrajincem ... tako tudi Rusom ne. Pač ne želijo biti v Ukrajini. In kaj? Tudi mi nismo hoteli biti v SFRJ, pa nikomur nič; svet se vrti dalje. Pri tem jim pomaga Rusija. In kaj? Tudi nam je pomagal Zahod. Prav je, da je. Kajti gre za – pravila! 

 

Slovenska nesreča je, da nas je obsedla zavezniška moč. Ki pojenja! Prehaja na stran tistih, zoper katere smo na okopih. In tu pomoči ni. Upajmo le, da njih ne bo opijanila moč, kot je nas in da bodo voljni postaviti piko. Spisati zakon brez lukenj, opredeliti, kaj je vojna agresija, genocid, zločin. Sicer se nam bo nad glave zgrnila Golgota poražencev. Predpise bodo pisali zase, a proti nam. Dokler se tudi oni ne izpojejo, pa se vojna sreča ponovno obrne v njihovo škodo. Po vsem, kar opažam, ni upanja, da bomo mi tisti, ki bodo prvič v zgodovini prekinili začaran krog.

 

Mnenja avtorja ne odraža mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.454
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.374
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.515
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.708
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.104
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.166
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.788
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 741
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.474