Komentar

Vojna in mir: V Evropi bomo zaradi vojne v Ukrajini še dolgo soočeni z nezaupanjem in nestabilnostjo

Vladimir Putin vseskozi dokazuje, da mu je malo mar za mnenja mednarodnih ustanov in določila mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino OZN, in da prisega le na grobo silo. Nedavno je Generalna skupščina OZN z veliko večino zahtevala ustavitev ruskih vojaških operacij oziroma nezakonite uporabe sile zoper Ukrajino. Sledil je tudi ukaz Meddržavnega sodišča Rusiji, da nemudoma konča svoje vojaške aktivnosti v sosednji državi. Brez haska. Pogajanja z ukrajinsko stranjo bodo tako še nekaj časa bolj predstava za javnost in kupovanje časa.

20.03.2022 00:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   OZN   Putin   Zelenski   nevtralnost   NATO   Evropa   vojna   genocid   Haag   OZN   Kitajska

Foto: Shutterstock

Vsekakor bomo v Evropi še dolgo soočeni z nezaupanjem in nestabilnostjo. Najbolj resnega geopolitičnega konflikta po drugi svetovni vojni ni moč rešiti čez noč.

Pomembno je, da ob govorici orožja prizadevanja diplomacije niso povsem zamrla. S tem mislimo tako na razmeroma tiha poganja med Rusijo in Ukrajino – kar je dobro – kot tudi na posredniška prizadevanja tretjih. Ob vsakodnevnih grozljivih prizorih v Ukrajini si srčno želimo, da bi bile resnične vesti, ki so pricurljale v javnost, da je v pogajanjih za prekinitev ognja "dosežen pomemben napredek". Slišati je celo, da naj bi do dogovora prišlo že naslednji teden. Kar bi seveda vsi pozdravili. Vendar so želje eno, realnost pa drugo. Veliko znakov namreč kaže, da pot do miru ne bo ne hitra ne lahka.  

 

V pogajanjih ruska stran ne omenja več denacifikacije Ukrajine, se pravi menjave ukrajinskega vodstva, t.i. regime change (sprememba režima). Ukrajinski predsednik Zelenski pa s svoje strani daje vedeti, da bi se bila Ukrajina pod določenimi pogoji pripravljena odpovedati članstvu v zvezi NATO. To seveda nista bila prava razloga za rusko invazijo, enako ne genocid, ki naj bi ga Ukrajina izvajala nad svojimi rusko govorečimi državljani v Donetsku in Lugansku.

 

To so le zelo prozorni izgovori. Absurdno in groteskno je primerjati predsednika Zelenskega, po rodu Juda, z nacisti. Njegova družina in ukrajinski narod sicer sta pod slednjimi v drugi svetovni vojni utrpela veliko gorja, ki ga sedaj, sodeč po žrtvah, beguncih in razdejanju ruski agresor lahko preseže. Ko je pred tedni Ukrajina pred Meddržavnim sodiščem v Haagu sprožila postopek, da se razčistijo ruske trditve o genocidu, se ga Rusija ni udeležila.

 

Svojih izmišljenih trditev namreč ne more podkrepiti z dokazi.

 

Kar se tiče ukrajinskega članstva v Natu, je že nekaj let jasno, da ga ne bo, da soglasja o tem v zavezništvu ne bo moč doseči. In predsednik Putin je to seveda vedel. Vedel je tudi, da Rusijo ne NATO ne Ukrajina vojaško nista ogrožala. Slednja mu je lahko trn v peti le kot uspešna demokratična država.  

 

Razloge za napad je treba iskati drugje. In sicer v nameri ruskega predsednika, da si Ukrajino podredi. Odreka ji pravico do suverenosti, tako v zunanji kot notranji politiki, v nekaterih svojih nastopih ji je odrekal tudi pravico do obstoja. Skuša zavrteti kolo zgodovine nazaj, ustvariti rusko vplivno območje in Rusiji povrniti veljavo nekdanje Sovjetske zveze in carske Rusije. Z uveljavljanjem drugačnih vrednot, kot so se uveljavile v Evropi po koncu druge svetovne vojne, želi izničiti obstoječi evropski in s tem tudi svetovni politični, varnostni in pravni red. V njem bi bilo zelo malo prostora za enakopravno sodelovanje med državami, za obstoj mednarodnih organizacij, za mednarodno pravo in veliko za uveljavljanje gole sile in diktata močnejših, ki razpolagajo z nuklearnim orožjem. Z opisanim delovanjem navzven pa si skuša Putin tudi utrditi položaj doma.

 

Pogled na ukrajinska bojišča kaže, da predsednik Putin svojega osnovnega cilja za enkrat ni dosegel. Uštel se je glede odločnega ukrajinskega odpora in tudi odločne reakcije Zahoda. Tudi podpora Kitajske ni stoodstotna. Podpirajo ga le diktatorji, kakršni so Lukašenko, Asad in Kim Jong-un.

 

Takšne osamitve v mednarodni skupnosti Putin ni pričakoval.

 

Nadejati se, da ga bo to odvrnilo od nadaljevanja vojne in da si bo z ukrajinsko odpovedjo članstvu v Natu rešil obraz, je vseeno težko. Vložek je (bil) prevelik. Odsotnost prepričljive zmage in neizpolnitev zastavljenih ciljev se kaj lahko negativno odrazita na domači fronti, kjer je razmere s pomočjo represivnega aparata in propagande do sedaj uspešno obvladoval. Stanje na bojišču bo torej Putin skušal s pregrupiranjem sil in okrepitvami ter odprtjem še kakšne nove fronte popraviti in si izboljšati svoj pogajalski položaj.

 

 

Agresija na Ukrajino je uvod v vrsto zločinov, za katere bo moral nekdo odgovarjati.

 

 

Rusija vendarle predstavlja mnogo močnejšo silo od Ukrajine. Na to kažejo vse silovitejši napadi na civilne cilje – bolnišnice, šole, stanovanjska poslopja, celo gledališče, kamor so se zatekli nesrečni ljudje. S tovrstnimi napadi in uporabo prepovedanega orožja, kot so kasetne in vakuumske bombe – vojnimi hudodelstvi – želi streti moralo Ukrajincev, oslabiti njihovo obrambo ali jih celo prisiliti k predaji.

 

Gre za v Siriji preizkušen recept. Z ozirom na lansiranje govoric o skrivnih ukrajinskih laboratorijih za kemično in biološko orožje pa lahko sklepamo, da lahko uporabi tudi to. Na pomoč je poklical tudi muslimanske borce čečenskega vodje Kadirova ter pristaše sirskega predsednika Asada.

 

Povsem možno je, da najsilovitejši boji in hudodelstva šele sledijo. 

 

Ruski predsednik Vladimir Putin vseskozi dokazuje, da mu je malo mar za mnenja mednarodnih ustanov in določila mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino OZN, in da prisega le na grobo silo. Nedavno je Generalna skupščina OZN z veliko večino zahtevala ustavitev ruskih vojaških operacij oziroma nezakonite uporabe sile zoper Ukrajino. Sledil je tudi ukaz Meddržavnega sodišča Rusiji, da nemudoma konča svoje vojaške aktivnosti v sosednji državi. Brez haska. Pogajanja z ukrajinsko stranjo bodo tako še nekaj časa bolj predstava za javnost in kupovanje časa.

 

Za prekinitev ognja se ruski predsednik ne bo odločil toliko zaradi telefonskih pozivov francoskega in nemškega predsednika, ampak šele tedaj, ko bo ugotovil, da je dosegel dovolj oziroma da se več glede na razmere na bojišču niti ne da. Bi pa k temu spoznanju lahko pomembno pripomogla pogajanja po drugem tajnem kanalu (ali obstaja ne vemo), še posebej ob pomoči kredibilnega posrednika. 

 

Angažiranje tretjih strani (ZDA, EU oziroma njenih vplivnih članic Francije in Nemčije, pa tudi Združenega kraljestva, Turčije, morda Kitajske in še koga) bo izredno pomembno tudi po doseženi prekinitvi ognja za uspešen konec mirovnih pogajanj. Mirovna pogodba bo morala urediti vrsto vprašanj, kjer je prihodnji status ukrajinske države najbrž še najlažje vprašanje. Vendar se tudi tu postavlja vprašanje, o kakšni vrsti nevtralnosti govorimo.

 

Omenja se model Švedske, vendar pri tej državo vsekakor ne gre za nevtralnost v klasičnem smislu. Še težje bo priti do dogovora o številčnosti in oborožitvi ukrajinske vojske, o usodi z ruske strani osvojenih ozemelj, ali kdaj se naj bi ukinile sankcije Zahoda itd. Do rešitev vsega tega je še daleč.

 

Enako kot je daleč rešitev dileme, kako bi omenjene tretje države – ali vsaj stalne članice Varnostnega sveta OZN – zagotovile njihovo spoštovanje. Vse prej kot lahka naloga! Spomnimo se memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994, s katerim se je Rusija zavezala (!), da bo spoštovala suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v zameno za njeno odpoved nuklearnemu orožju, ki je ostalo na njenem ozemlju po razpadu Sovjetske zveze. Sopodpisnici ZDA in Združeno kraljestvo sta se s svoje strani zavezali, da bo temu tako. Od leta 2014 dalje spremljamo, kako je s tem v praksi. Resda ni šlo za garancije (guarantees) ampak za manj močna zagotovila (assurances), da je bilo govora o mednarodnem političnem sporazumu in ne o klasični mednarodnopravni pogodbi.

 

Vendar Ukrajinci dvakrat ne bodo šli na led. Od ključnih mednarodnih akterjev bodo odslej zahtevali močnejša zagotovila za privolitev v nevtralnost in za odpoved članstvu v zvezi NATO itd. 

 

Vse to bo zahtevalo dejansko pripravljenost za dialog in angažiranost vseh prizadetih in bo vzelo svoj čas. Skratka, nikakor ni nujno, da bo prišlo do hitrega konca prelivanja krvi in hitrega mirovnega dogovora. Vsekakor bomo tako na vzhodu Evrope kot na vsem kontinentu še dolgo soočeni z nezaupanjem in nestabilnostjo. Najbolj resnega geopolitičnega konflikta po drugi svetovni vojni ni moč rešiti čez noč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570