Komentar

Vojna in mir: V Evropi bomo zaradi vojne v Ukrajini še dolgo soočeni z nezaupanjem in nestabilnostjo

Vladimir Putin vseskozi dokazuje, da mu je malo mar za mnenja mednarodnih ustanov in določila mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino OZN, in da prisega le na grobo silo. Nedavno je Generalna skupščina OZN z veliko večino zahtevala ustavitev ruskih vojaških operacij oziroma nezakonite uporabe sile zoper Ukrajino. Sledil je tudi ukaz Meddržavnega sodišča Rusiji, da nemudoma konča svoje vojaške aktivnosti v sosednji državi. Brez haska. Pogajanja z ukrajinsko stranjo bodo tako še nekaj časa bolj predstava za javnost in kupovanje časa.

20.03.2022 00:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   OZN   Putin   Zelenski   nevtralnost   NATO   Evropa   vojna   genocid   Haag   OZN   Kitajska

Foto: Shutterstock

Vsekakor bomo v Evropi še dolgo soočeni z nezaupanjem in nestabilnostjo. Najbolj resnega geopolitičnega konflikta po drugi svetovni vojni ni moč rešiti čez noč.

Pomembno je, da ob govorici orožja prizadevanja diplomacije niso povsem zamrla. S tem mislimo tako na razmeroma tiha poganja med Rusijo in Ukrajino – kar je dobro – kot tudi na posredniška prizadevanja tretjih. Ob vsakodnevnih grozljivih prizorih v Ukrajini si srčno želimo, da bi bile resnične vesti, ki so pricurljale v javnost, da je v pogajanjih za prekinitev ognja "dosežen pomemben napredek". Slišati je celo, da naj bi do dogovora prišlo že naslednji teden. Kar bi seveda vsi pozdravili. Vendar so želje eno, realnost pa drugo. Veliko znakov namreč kaže, da pot do miru ne bo ne hitra ne lahka.  

 

V pogajanjih ruska stran ne omenja več denacifikacije Ukrajine, se pravi menjave ukrajinskega vodstva, t.i. regime change (sprememba režima). Ukrajinski predsednik Zelenski pa s svoje strani daje vedeti, da bi se bila Ukrajina pod določenimi pogoji pripravljena odpovedati članstvu v zvezi NATO. To seveda nista bila prava razloga za rusko invazijo, enako ne genocid, ki naj bi ga Ukrajina izvajala nad svojimi rusko govorečimi državljani v Donetsku in Lugansku.

 

To so le zelo prozorni izgovori. Absurdno in groteskno je primerjati predsednika Zelenskega, po rodu Juda, z nacisti. Njegova družina in ukrajinski narod sicer sta pod slednjimi v drugi svetovni vojni utrpela veliko gorja, ki ga sedaj, sodeč po žrtvah, beguncih in razdejanju ruski agresor lahko preseže. Ko je pred tedni Ukrajina pred Meddržavnim sodiščem v Haagu sprožila postopek, da se razčistijo ruske trditve o genocidu, se ga Rusija ni udeležila.

 

Svojih izmišljenih trditev namreč ne more podkrepiti z dokazi.

 

Kar se tiče ukrajinskega članstva v Natu, je že nekaj let jasno, da ga ne bo, da soglasja o tem v zavezništvu ne bo moč doseči. In predsednik Putin je to seveda vedel. Vedel je tudi, da Rusijo ne NATO ne Ukrajina vojaško nista ogrožala. Slednja mu je lahko trn v peti le kot uspešna demokratična država.  

 

Razloge za napad je treba iskati drugje. In sicer v nameri ruskega predsednika, da si Ukrajino podredi. Odreka ji pravico do suverenosti, tako v zunanji kot notranji politiki, v nekaterih svojih nastopih ji je odrekal tudi pravico do obstoja. Skuša zavrteti kolo zgodovine nazaj, ustvariti rusko vplivno območje in Rusiji povrniti veljavo nekdanje Sovjetske zveze in carske Rusije. Z uveljavljanjem drugačnih vrednot, kot so se uveljavile v Evropi po koncu druge svetovne vojne, želi izničiti obstoječi evropski in s tem tudi svetovni politični, varnostni in pravni red. V njem bi bilo zelo malo prostora za enakopravno sodelovanje med državami, za obstoj mednarodnih organizacij, za mednarodno pravo in veliko za uveljavljanje gole sile in diktata močnejših, ki razpolagajo z nuklearnim orožjem. Z opisanim delovanjem navzven pa si skuša Putin tudi utrditi položaj doma.

 

Pogled na ukrajinska bojišča kaže, da predsednik Putin svojega osnovnega cilja za enkrat ni dosegel. Uštel se je glede odločnega ukrajinskega odpora in tudi odločne reakcije Zahoda. Tudi podpora Kitajske ni stoodstotna. Podpirajo ga le diktatorji, kakršni so Lukašenko, Asad in Kim Jong-un.

 

Takšne osamitve v mednarodni skupnosti Putin ni pričakoval.

 

Nadejati se, da ga bo to odvrnilo od nadaljevanja vojne in da si bo z ukrajinsko odpovedjo članstvu v Natu rešil obraz, je vseeno težko. Vložek je (bil) prevelik. Odsotnost prepričljive zmage in neizpolnitev zastavljenih ciljev se kaj lahko negativno odrazita na domači fronti, kjer je razmere s pomočjo represivnega aparata in propagande do sedaj uspešno obvladoval. Stanje na bojišču bo torej Putin skušal s pregrupiranjem sil in okrepitvami ter odprtjem še kakšne nove fronte popraviti in si izboljšati svoj pogajalski položaj.

 

 

Agresija na Ukrajino je uvod v vrsto zločinov, za katere bo moral nekdo odgovarjati.

 

 

Rusija vendarle predstavlja mnogo močnejšo silo od Ukrajine. Na to kažejo vse silovitejši napadi na civilne cilje – bolnišnice, šole, stanovanjska poslopja, celo gledališče, kamor so se zatekli nesrečni ljudje. S tovrstnimi napadi in uporabo prepovedanega orožja, kot so kasetne in vakuumske bombe – vojnimi hudodelstvi – želi streti moralo Ukrajincev, oslabiti njihovo obrambo ali jih celo prisiliti k predaji.

 

Gre za v Siriji preizkušen recept. Z ozirom na lansiranje govoric o skrivnih ukrajinskih laboratorijih za kemično in biološko orožje pa lahko sklepamo, da lahko uporabi tudi to. Na pomoč je poklical tudi muslimanske borce čečenskega vodje Kadirova ter pristaše sirskega predsednika Asada.

 

Povsem možno je, da najsilovitejši boji in hudodelstva šele sledijo. 

 

Ruski predsednik Vladimir Putin vseskozi dokazuje, da mu je malo mar za mnenja mednarodnih ustanov in določila mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino OZN, in da prisega le na grobo silo. Nedavno je Generalna skupščina OZN z veliko večino zahtevala ustavitev ruskih vojaških operacij oziroma nezakonite uporabe sile zoper Ukrajino. Sledil je tudi ukaz Meddržavnega sodišča Rusiji, da nemudoma konča svoje vojaške aktivnosti v sosednji državi. Brez haska. Pogajanja z ukrajinsko stranjo bodo tako še nekaj časa bolj predstava za javnost in kupovanje časa.

 

Za prekinitev ognja se ruski predsednik ne bo odločil toliko zaradi telefonskih pozivov francoskega in nemškega predsednika, ampak šele tedaj, ko bo ugotovil, da je dosegel dovolj oziroma da se več glede na razmere na bojišču niti ne da. Bi pa k temu spoznanju lahko pomembno pripomogla pogajanja po drugem tajnem kanalu (ali obstaja ne vemo), še posebej ob pomoči kredibilnega posrednika. 

 

Angažiranje tretjih strani (ZDA, EU oziroma njenih vplivnih članic Francije in Nemčije, pa tudi Združenega kraljestva, Turčije, morda Kitajske in še koga) bo izredno pomembno tudi po doseženi prekinitvi ognja za uspešen konec mirovnih pogajanj. Mirovna pogodba bo morala urediti vrsto vprašanj, kjer je prihodnji status ukrajinske države najbrž še najlažje vprašanje. Vendar se tudi tu postavlja vprašanje, o kakšni vrsti nevtralnosti govorimo.

 

Omenja se model Švedske, vendar pri tej državo vsekakor ne gre za nevtralnost v klasičnem smislu. Še težje bo priti do dogovora o številčnosti in oborožitvi ukrajinske vojske, o usodi z ruske strani osvojenih ozemelj, ali kdaj se naj bi ukinile sankcije Zahoda itd. Do rešitev vsega tega je še daleč.

 

Enako kot je daleč rešitev dileme, kako bi omenjene tretje države – ali vsaj stalne članice Varnostnega sveta OZN – zagotovile njihovo spoštovanje. Vse prej kot lahka naloga! Spomnimo se memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994, s katerim se je Rusija zavezala (!), da bo spoštovala suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v zameno za njeno odpoved nuklearnemu orožju, ki je ostalo na njenem ozemlju po razpadu Sovjetske zveze. Sopodpisnici ZDA in Združeno kraljestvo sta se s svoje strani zavezali, da bo temu tako. Od leta 2014 dalje spremljamo, kako je s tem v praksi. Resda ni šlo za garancije (guarantees) ampak za manj močna zagotovila (assurances), da je bilo govora o mednarodnem političnem sporazumu in ne o klasični mednarodnopravni pogodbi.

 

Vendar Ukrajinci dvakrat ne bodo šli na led. Od ključnih mednarodnih akterjev bodo odslej zahtevali močnejša zagotovila za privolitev v nevtralnost in za odpoved članstvu v zvezi NATO itd. 

 

Vse to bo zahtevalo dejansko pripravljenost za dialog in angažiranost vseh prizadetih in bo vzelo svoj čas. Skratka, nikakor ni nujno, da bo prišlo do hitrega konca prelivanja krvi in hitrega mirovnega dogovora. Vsekakor bomo tako na vzhodu Evrope kot na vsem kontinentu še dolgo soočeni z nezaupanjem in nestabilnostjo. Najbolj resnega geopolitičnega konflikta po drugi svetovni vojni ni moč rešiti čez noč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.485
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.520
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.101
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 775
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 873
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.962
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 660
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.722