Komentar

Z dežja pod kap: Od pandemije covida do tragične vojne v Evropi

Mutacije so med virusi naravni pojav. Omogočajo virusu razviti obliko, ki je bolj nalezljiva, ali pa se lažje izogne imunskemu odgovoru posameznika. Tak sev običajno postane prevladujoč med prebivalstvom. V praksi se je sedaj pojavil virus SARS-CoV-2, ki je nastal z mešanjem genetskih zapisov delte in omikron različice, ko je bil človek okužen z dvemi različicami virusa. Take rekombinante nastajajo pogosto, ko se v prostoru nahaja več različic virusa. Razvili sta se dve rekombinanti: Prva je kombinacija delte in omikrona ena, druga je nastala iz kombinacije omikrona ena in omikrona dva. Ta rekombinanta je tudi najbolj razširjena po svetu. To je seveda posledica velikega števila okužb z omikronom in delto v številnih državah. Z rekombinacijo delte in omikrona je nastal deltacron, o katerem pa vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena organizacija je 9. marca deltacron označila za "različico pod nadzorom". To pomeni, da ima genetske spremembe in da lahko predstavlja tveganje v prihodnosti, čeprav dokazov za to trenutno ni

20.03.2022 22:30
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Covid-19   begunci   otroci   vojna   Ukrajina   Evropa   Fauci   Omikron BA.2   Albert Einstein   NIJZ   Švedska   Amsterdam   prostitucija

Čas teče, vonj po orožju se širi po Evropi in napoveduje slabe čase. Poleg covida imamo sedaj tudi vojno krizo z begunci.

Zadnje dni nas nebo obdarja z lepimi oranžno-rdečimi zahodi, ki so tu ob morju še posebej impresivni. Danes že dobro poznamo razloge za tako obarvano nebo, v preteklosti pa ljudje taga niso vedeli. Ko sedim na obali in opazujem mogočno nebesno igro svetlobe na večernem nebu, se spomnim svoje mame. Ko sem bil še majhen otrok, so ji solze stopile v oči nekega večera, ko sva tiho pred hišo opazovala prehod dneva v noč in igranje oranžnih in rdečih barv na večernem nebu. To ni dobro, mi je rekla, rdeče nebo napoveduje vojno in tragedijio.

 

Nebo je danes rdeče, vojna se dogaja nedaleč od nas in tudi tragedija je v neposredni bližini. Samo ena država nas loči od nje, saj je vsaka vojna tragedija. Sodobna orožja so zelo uničevalna in z veliko močjo iz dneva v dan uničujejo imetja Ukrajincev, ki bežijo iz svojih domov. Nekateri ostajajo doma v kleti, kjer preživljajo cele dneve in kjer jih lahko tudi doseže smrt, kot je one, ki so bili v zaklonišču nacionalnega gledališča, ki so ga bombardirali, čeravno je bil pred stavbo v ruščini napis OTROCI.

 

Drugi Ukrajinci bežijo  v neznano, na Zahod, kjer jih pričakajo humanitarni delavci in vsaj za silo poskrbijo zanje. Več kot tri milijone jih je že zapustilo domovino. Srce parajoči so prizori slovesa očetov od otrok in žena na meji. Otroci in matere gredo v izgnanstvo, očetje nazaj na fronto, da bi pridobili svobodo nazaj tudi v Ukrajini.

 

Zdravstvene ustanove v Ukrajini se rušijo, zdravniki delajo v nemogočih razmerah, zaman opozarjajo v medijih na humanitarno katastrofo, v kateri delajo. Ljudje se skušajo prebiti iz porušenih mest, kjer večino časa preživijo v zakloniščih in zadnje dni tudi brez hrane in pitne vode. Državo skušajo zapustititi na različne načine, med drugim koristijo tudi humanitarne prehode, a kaj ko se napadalec ne drži dogovorov in zaustavlja ali celo napada humanitarne kolone. Kot je povedal naš predsednik vlade, ki je neposredno videl to grozoto, se oblikuje humanitarni konvoj, ki ga zunaj mesta ustavi tank. Velika kriza nastaja tudi v sosednjih državah, kamor se množično selijo Ukrajinci in obremenjujejo tamkajšnjo infrastrukturo. Čez mejo prehajajo ranjenci, ostareli brez terapije za njihove kronične bolezni, otroci, onkološki in drugi bolniki, ki potrebujejo zdravniško pomoč ter dodatno obremenijo že tako skromne zdravstvene sisteme v obmejnih državah.

 

Begunci so prispeli tudi v Slovenijo in minister za zdravje je vzpostavil strokovno skupino, ki bo delovala na tem področju. Obrambni minister koordinira aktivnosti. Skušamo narediti vse, da bi sprejeli begunce in jih namestili v ustrezne prostore, jim zagotovili zdravstvene storitve in šolanje njihovih otrok.  Polnimo že drugi begunski center na Debelem rtiču.

 

Se pa v begunstvu skriva tudi nevarnost za ukrajinske ženske. Najstarejša obrt, ki je delovala na območju Evropske unije in v Ukrajini tudi v času pred vojno, je dobila nove žrtve. Zahodni organizatorji trgovine z belim blagom, kjer so bile glavne udeleženke in žrtve tudi v preteklosti ženske iz Ukrajine in Romunije, imajo v času begunstva veliko lažje delo. Od vojnih spopadov ranjene ženske so veliko manj previdne in veliko hitreje lahko postanejo žrtev teh že dobro vpeljanih poti belega blaga na Zahod. Čeprav to početje Zahod moralno obsoja, pa je na tem področju naredil bore malo za večjo varnost žensk. V preteklosti smo lahko v medijih brali, kako nič hudega sluteča ukrajinska dekleta pripeljejo tudi v Slovenijo, jim odvzamejo potne liste in jih potisnejo v prostitucijo, kjer delajo predvsem dobiček za organizatorje, njim pa preostane le malo denarja.

 

Večkrat sem že predaval o tem, kako imajo to področje urejeno v Amsterdamu, kjer so spolne delavke, kot jih imenujejo, samozaposlene in plačujejo davke ter prispevke in so tudi sicer zakonsko dobro zaščitene. Preden se lotijo dela, morajo opraviti večmesečno usposabljanje in potem še vsako leto dodatno usposabljanje, kar jim omogoči pridobitev licence za delo. To je najboljša rešitev za trenutne razmere, ki pa je druge države članice EU ne želijo posnemati. Raje so na starih metodah dela, ko imajo predvsem zvodniki veliko prihodka, na strani žensk pa ostane tveganje, da dobijo nalezljivo bolezen, se srečajo z nasiljem, so izločene iz družbe in dobijo na koncu drobiž od tistega, kar so zaslužile kot sodobne spolne sužnje. Vse to pa je združeno z velikim trpljenjem in usodami teh žensk. Eden od izhodov za ženske iz Ukrajine je tudi prodaja svojega telesa. Kot družba ne bi smeli dopuščati, da prihaja do tega izkoriščanja nesrečnih žensk, ki jih je vojna izgnala iz njihove domovine in jih nato brezvestneži še zasužnjijo.

 

 

***

 

V članku na spletni strani 24 ur.com z naslovom Švedska je med pandemijo ravnala dobro, le ukrepe bi morala sprejemati hitreje, obravnavajo število mrtvih zaradi covida-19 na Švedskem. Avtor se zadovolji samo z naštevanjem števila umrlih na milijon prebivalcev na Švedskem, ob tem pa pozabi, da je število umrlih seveda tudi odvisno od števila okuženih in da je podatek o umrlih v strokovnih krogih nezanesljiv zaradi načina zbiranja števila smrti. Gre spet za površno napisan članek, ki ne pove resnice, postavlja pa Slovenijo v neugoden položaj. Kako smo čudni Slovenci, namesto da bi pisali lepe stvari o domovini - ali pa vsaj navajali realne podatke - se še posebej potrudimo, da to deželo postavimo v inferioren položaj. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je imela Švedska 240.674 okuženih na milijon prebivalcev in da je imela na to število okužb seveda tudi relativno nizko zabeleženo umrljivost, ki je znašala 1713 umrlih na milijon prebivalcev. Slovenija je imela v istem času 434.586 okuženih z virusim SARS-CoV-2, kar je skoraj dvakrat več kot Švedska. Imeli pa smo 3060 umrlih na milijon prebivalcev. Če bi se dalo avtorju narediti vsaj osnovni izračun, bi videl, da bi bilo ob istem številu okuženih, kot jih je imela Slovenija, na Švedskem 3093 mrtvih, torej več, kot jih je imela doslej Slovenija. Sem pa vesel, da avtor zapiše v svojem prispevku, da je Švedska komisija ugotovila, da bi morala biti švedska vlada bolj prisotna pri odločanju in da je slednja preveč prepustila vodenje epidemije švedskemu nacionalnemu inštitutu.

 

Se še spomnite, kako je naša opozicija napadala vlado, da je preveč agresivna in da ne upošteva stroke? Komisija je tudi navedla, da bi morala švedska vlada kljub veliki stopnji avtonomije agencije za javno zdravje prevzeti krizno upravljanje pandemije. Ugotovila je, da je bila švedska vlada preveč odvisna od ocen, ki jih je pripravljala javna agencija.  Se spomnite govorcev iz opozicije, ki so vztrajali, da vodijo epidemijo strokovnjaki in to izključno epidemiologi, kot da se še niso naučili, da gre pri takih problemih vedno za koordinacijo ukrepov? Da ne opozorimo tudi na to, da so epidemiologe spravili v neprijeten položaj, kajti oni so se zavedali, da mora odločitve sprejemati vlada. Mi smo vedno svetovali vladi, ta pa se je odločala, ker je imela več podatkov za odločanje, kot smo jih imeli mi, in tudi prava pooblastila. 

 

Poleg tega je tudi poseljenost na Švedskem bistveno nižja (23 ljudi na kvadratni kilometer) od Slovenije (103 ljudje na kvadratni kilometer). To pomeni, da so tam ljudje bolj razseljeni in da poredkeje prihaja do medsebojnih stikov kot pri nas v Sloveniji.

 

Znano pa je tudi, da imajo po podatkih Eurostata na Švedskem visoko zaupanje v državo in v institucije, kar pa za Sloveniji ne velja. Na lestvici od 1–10 zaupamo Slovenci policiji 5,5; pravnemu sistemu 2,7; politikom 1,8 in ostalim 6,5. Pri Švedih pa so te ocene bistveno višje. Ocena zaupanja policiji je bila rangirana leta 2021 na 7,1; pravnemu sistemu 6,7; politiki na 5,5 in zaupanje do ostalih je bilo podobno kot v Sloveniji 6,8. Pri nas so že tako nizko zaupanje v vlado in institucije sesuvali opozicija, Facebook strokovnjaki in proticepilci. Zato je bilo tudi upoštevanje ukrepov slabše kot na Švedskem.

 

 

***

 

Članek, ki je bil pred kratkim objavljen v Lancetu, je še podrobneje postavil pod povečevalno steklo umrljivost zaradi covida. Če primerjamo presežne smrti v posameznih državah, Slovenija zaseda sredino držav EU, četudi smo imeli veliko okuženih na milijon ljudi. Torej pomeni, da smo sprejemali dobre ukrepe, da smo zmanjšali umrljivost, četudi smo bili z virusom prekomerno obremenjeni. Seveda lahko s strani opozicije in strokovnjakov, ki so se prodali opoziciji in izgubili svojo samostojnost, slišite obratno, čemur se niti ne moremo čuditi, saj bi bilo čudno, če bi objektivno poročali, kar pa bi bilo najbolje za prebivalce. Ko strokovnjaki javnega zdravja sredi najhujšega vala v parlamentu razlagajo, kaj vse je bilo narobe narejeno in sesuvajo avtoriteto odločevalcev, se ne smemo čuditi, da so stvari včasih tekle slabše, kot bi lahko. 

 

Da se ne bo pozabilo, pa je potrebno povedati, da so bili Švedi ob soočenju z virusom politično poenoteni, pri nas pa smo imeli veliko ljudi, ki so enotnost rušili tudi z napadi na govorce, diskreditacijami v medijih in tudi fizičnimi napadi v javnosti, kar se je zgodilo tako meni osebno kot tudi drugim. S tem še vedno niso prenehali. Za povrh nismo imeli poenotene politike, čeprav bi sedaj mnogi ob tem, ko vedo. kako velika napaka je to bila, radi prikazali, kako je bila politika enotna. Žal ni bila. Če bi se vsaj ob cepljenju poenotili, pa se nismo.

  

Najnovejše študije kažejo na to, da je cepljenje učinkovit ukrep. Raziskava v reviji Lancet je spremljala preko 8000 hospitaliziranih oseb. Največji delež (12 %) jih je umrlo v skupini necepljenih, ki so bili v povprečju stari 59 let. Najmanjši delež jih je umrlo (7,1 %) v skupini, kjer so dobili dodatno dozo cepiva in so bili v povprečju stari 73 let. Kljub temu, da so bili starejši, so imeli manjši delež umrlih, ker so bili dodatno cepljeni. 

 

S sproščanjem družbe, ko smo ukinili številne ukrepe, se postavlja tudi vprašanje nošnje obraznih mask. Tudi sicer je v našem okolju veliko takih, ki iz različnih razlogov ne podpirajo nošnje obraznih mask, četudi so študije pokazale koristnost nošenja teh mask. Celo nekatere opozicijske stranke so jim nasprotovale. Študija v Lancetu priporoča nošnjo mask, ker zmanjšajo tveganje za okužbo z virusom. Še posebej se priporoča nošnja maske tedaj, ko ne znamo napovedati, kakšni bodo v prihodnjih mesecih novi sevi virusa, na katere morda protitelesa, ki smo si jih pridobili z prebolelostjo ali cepljenjem, ne bodo tako učinkovita, kot bi si želeli, in bo nošnja maske eden ključnih ukrepov.

 

 

***

 

Sedaj pa morda na čisto novo področje, tj. varovanje okolja. Imamo vrsto strank v Sloveniji in v EU, ki se hvalijo, da podpirajo zeleno politiko, a to delajo predvsem pred volitvami, veliko manj pa po njih. Kot NIJZ smo seveda zelo vključeni v oblikovanje nove zelene politike, ker želimo imeti varno in zdravo okolje za prebivalce Slovenije. Okolje je vsak dan bolj obremenjeno. Pred nekaj dnevi sem imel na nacionalni televiziji priliko videti film o čebelah in vplivu okolja na njihovo življenje. Če se ne motim, je rekel veliki znanstvenik Albert Einstein, da ko bo umrla zadnja čebela, bo kmalu izumrlo tudi človeštvo. 

 

Čebele, ki po oceni strokovnjakov živijo na Zemlji že več kot sto milijonov let, so v nevarnosti, da bodo izumrle. V vseh teh letih so postale tesno povezane z opraševanjem cvetov. Brez čebel ni pridelka in posledično ni hrane. Čebelarji imajo velike težave, ker jim veliko čebel umira največkrat zaradi zastrupitve s kemikalijami, ki jih uporabljajo v sodobnem kmetijstvu. Čebelarji na leto izgubijo tudi do 40 % čebel zaradi kemikalij v kmetijstvu. Zanimivo je, da posamezni strokovnjaki zanikajo negativen vpliv kemikalij na čebele, čeravno že zelo razredčene kemikalije v laboratoriju delujejo smrtonosno na čebele. Ko boste prebirali članke o tem, bodite zelo previdni in preverite, kdo je avtor in kdo je financiral raziskavo. Veliko raziskav namreč financirajo velika podjetja, ki izdelujejo kemikalije, ki končajo na naših poljih. To so bogata podjetja, ki podpirajo tudi znanstveno delo. Čebelarji selijo čebele na mesta, kjer se ne uporablja kemikalij v kmetijstvu in na ta način rešujejo preživetje njihovih panjev, a takih mest je vse manj, ker se intenzivno kmetovanje vse bolj širi.

 

Tam, kjer se razvija intenzivno kmetijstvo, ki množično uporablja kemikalije, ni mesta za čebele, če pa že so tam, bodo počasi izumrle na teh mestih. Ne umirajo samo udomačene čebele, tudi divje čebele umirajo zaradi kemikalij, ki se jih uporablja v kmetijstvu, z njimi pa tudi druge žuželke, ki so hrana mnogim živalim in opraševalke. Če bo šel razvoj v to smer, kmalu ne bomo imeli več dovolj žuželk za opraševanje sadnega drevja in posledično bomo brez pridelka in brez hrane. A ljudje smo iznadljivi, začeli smo razvijati umetne opraševalne sisteme in celo razmišljamo o malih dronih, ki bi lahko opraševali cvetove. 

 

Kaj nam bo čebela, ko pa znamo opraševati brez čebele? A človek s kemikalijami, ki jih je razvil, ne uničuje samo čebel, s svojimi preparati uničuje tudi druge žuželke in druga živa bitja, uničuje ravnovesje, ki omogoča tako zemljo, kot jo imamo in jo poznamo, a se pred nami in z nami spreminja v nekaj drugega, v nekaj, kar nam verjetno ne bo pogodu, še manj pa našim zanamcem. V nekaterih predelih sveta se odločajo za novo naselitev čebel in za bolj odgovoren odnos do kmetovanja brez nevarnih kemikalij. Herbicidi uničujejo rastline, ki so tudi hrana za veliko žuželk, zato te izginjajo. Na Kitajskem, kjer je število čebel drastično upadlo, se odločajo, da nasade jablan oprašujejo kar ročno. Najprej zbirajo pelod, potem pa ga prenašajo s posebnimi čopiči na cvetove. Za vsem tem stojijo lobistične organizacije, ki jih podpira kemična industrija, ki izdeluje te kemične preparate in odločevalci, ki se odločajo tako kot se. Odločevalci se le s težavo odločajo, da bi spremenili politiko na tem podorčju. Nekatere kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu, so škodljive tudi za ljudi. Da bi to dokazali, so potrebne velike študije, ki so zelo drage. 

 

Neustavljivo drvimo v svet brez čebel - in ne samo brez čebel. Težko si lahko danes predstavljamo, kako velike spremembe bo uničevanje okolja povzročilo na Zemlji. Zato je verjetno v tem trenutku najpomembneje, da prenehamo z uničevnajem narave in da ne opravičujemo uporabe kemikalij v kmetijstvu in tudi drugje z večjim pridelkom. Četudi si domišljamo, da nam bodo mali droni nadomestili čebele, čebel nikoli ne bomo mogli nadomestiti, so del narave in njihovo umiranje, poslavljanje je opomin vsem nam, da se nekaj zelo hudega dogaja z naravo in da bo cena, katero bomo plačali, izredno velika.

 

 

***

 

Ameriški strokovnjak dr. Fauci je komentiral hiter razvoj okužb z virusom Omikron BA.2 v zahodni Evropi. Poudaril je tri pomembne elemente, zaradi katerih se virus širi hitreje:

 

(1) Veliko sproščanje ukrepov v teh državah, ki ne nudijo več dovolj dobre zaščite za ljudi, zato so ljudje bolj izpostavljeni okužbi z virusom.

 

(2) Povečana kužnost virusa, zato se z njim okuži večje število ljudi.

 

(3) Oslabljena imunost, saj danes že vemo, da se imunost s časom zmanjšuje tako tistim, ki so preboleli virozo, kot tudi onim, ki so bili cepljeni.

 

 

Danes (20. marca, op. pis.) me je presenetila dobra novica, da so v Tolminu v vrtcu odprli odelek za otroke s posebnimi potrebami, ki bo imel v skupini samo šest varovancev. Končno smo dojeli, da so tudi otroci s posebnimi potrebami otroci, tako kot vsi ostali otroci, in da so tudi oni lahko vključeni v varovanje v vrtcu. Izredna pridobitev, o kateri ne bomo niti približno tako pogosto govorili v medijih, kot bi morali, kajti to je tudi pomemeben znak demokratizacije družbe, kulturnega razvoja družbe in odnosa do marginalnih skupin prebivalstva. S tem bi se res lahko pohvalili, a kaj ko je bila to samo enodnevna novica, ki bo šla hitro v pozabo, čeprav nosi s seboj zelo veliko pozitivne energije.

 

Mutacije so med virusi naravni pojav. Mutacije omogočajo virusu, da razvije obliko, ki je bolj nalezljiva, ali pa se lažje izogne imunskemu odgovoru posameznika. Tak sev običajno postane prevladujoč med prebivalstvom. V praksi se je sedaj pojavil virus SARS-CoV-2, ki je nastal z mešanjem genetskih zapisov delte in omikron različice, ko je bil človek okužen z dvemi različicami virusa. Take rekombinante nastajajo pogosto, ko se v prostoru nahaja več različic virusa. Trenutno smo opazili, da sta se razvili dve rekombinanti: Prva je kombinacija delte in omikrona 1, druga je nastala iz kombinacije omikrona ena in omikrona dva. Ta rekombinanta je tudi najbolj razširjena po svetu. To je seveda posledica velikega števila okužb z omikronom in delto v številnih državah. Z rekombinacijo delte in omikrona je nastal deltacron, o katerem pa vemo še zelo malo karakteristik.

 

WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je 9. marca deltacron označila za "različico pod nadzorom". To pomeni, da ima genetske spremembe in da lahko predstavlja tveganje v prihodnosti, čeprav dokazov za to trenutno ni. Še naprej ga bodo strokovnjaki spremljali in ponovno ocenjevali v pričakovanju novih podatkov. Deltacron, kot se je oblikoval, ne pomeni posebne grožnje, potrebno pa ga je spremljati in v pravem trenutku odreagirati na ustrezen način.  

 

Čas teče, vonj po orožju se širi po Evropi in napoveduje slabe čase. Poleg covida imamo sedaj tudi vojno krizo z begunci. Časi se vse bolj zapletajo in vse bolj nas mora po razlagah naših dedov in babic skrbeti, ko večerna zarja dobi rdeče odtenke. Prava beseda je solidarnost, ki trenutno pomaga beguncem in tudi nam, ki čakamo na zarje, ki ne bodo več rdeče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
26
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
32
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
11
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.230
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.886
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.977
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.214
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.232
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.212
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 934
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.144
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.321
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.709