Komentar

Z dežja pod kap: Od pandemije covida do tragične vojne v Evropi

Mutacije so med virusi naravni pojav. Omogočajo virusu razviti obliko, ki je bolj nalezljiva, ali pa se lažje izogne imunskemu odgovoru posameznika. Tak sev običajno postane prevladujoč med prebivalstvom. V praksi se je sedaj pojavil virus SARS-CoV-2, ki je nastal z mešanjem genetskih zapisov delte in omikron različice, ko je bil človek okužen z dvemi različicami virusa. Take rekombinante nastajajo pogosto, ko se v prostoru nahaja več različic virusa. Razvili sta se dve rekombinanti: Prva je kombinacija delte in omikrona ena, druga je nastala iz kombinacije omikrona ena in omikrona dva. Ta rekombinanta je tudi najbolj razširjena po svetu. To je seveda posledica velikega števila okužb z omikronom in delto v številnih državah. Z rekombinacijo delte in omikrona je nastal deltacron, o katerem pa vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena organizacija je 9. marca deltacron označila za "različico pod nadzorom". To pomeni, da ima genetske spremembe in da lahko predstavlja tveganje v prihodnosti, čeprav dokazov za to trenutno ni

20.03.2022 22:30
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Covid-19   begunci   otroci   vojna   Ukrajina   Evropa   Fauci   Omikron BA.2   Albert Einstein   NIJZ   Švedska   Amsterdam   prostitucija

Čas teče, vonj po orožju se širi po Evropi in napoveduje slabe čase. Poleg covida imamo sedaj tudi vojno krizo z begunci.

Zadnje dni nas nebo obdarja z lepimi oranžno-rdečimi zahodi, ki so tu ob morju še posebej impresivni. Danes že dobro poznamo razloge za tako obarvano nebo, v preteklosti pa ljudje taga niso vedeli. Ko sedim na obali in opazujem mogočno nebesno igro svetlobe na večernem nebu, se spomnim svoje mame. Ko sem bil še majhen otrok, so ji solze stopile v oči nekega večera, ko sva tiho pred hišo opazovala prehod dneva v noč in igranje oranžnih in rdečih barv na večernem nebu. To ni dobro, mi je rekla, rdeče nebo napoveduje vojno in tragedijio.

 

Nebo je danes rdeče, vojna se dogaja nedaleč od nas in tudi tragedija je v neposredni bližini. Samo ena država nas loči od nje, saj je vsaka vojna tragedija. Sodobna orožja so zelo uničevalna in z veliko močjo iz dneva v dan uničujejo imetja Ukrajincev, ki bežijo iz svojih domov. Nekateri ostajajo doma v kleti, kjer preživljajo cele dneve in kjer jih lahko tudi doseže smrt, kot je one, ki so bili v zaklonišču nacionalnega gledališča, ki so ga bombardirali, čeravno je bil pred stavbo v ruščini napis OTROCI.

 

Drugi Ukrajinci bežijo  v neznano, na Zahod, kjer jih pričakajo humanitarni delavci in vsaj za silo poskrbijo zanje. Več kot tri milijone jih je že zapustilo domovino. Srce parajoči so prizori slovesa očetov od otrok in žena na meji. Otroci in matere gredo v izgnanstvo, očetje nazaj na fronto, da bi pridobili svobodo nazaj tudi v Ukrajini.

 

Zdravstvene ustanove v Ukrajini se rušijo, zdravniki delajo v nemogočih razmerah, zaman opozarjajo v medijih na humanitarno katastrofo, v kateri delajo. Ljudje se skušajo prebiti iz porušenih mest, kjer večino časa preživijo v zakloniščih in zadnje dni tudi brez hrane in pitne vode. Državo skušajo zapustititi na različne načine, med drugim koristijo tudi humanitarne prehode, a kaj ko se napadalec ne drži dogovorov in zaustavlja ali celo napada humanitarne kolone. Kot je povedal naš predsednik vlade, ki je neposredno videl to grozoto, se oblikuje humanitarni konvoj, ki ga zunaj mesta ustavi tank. Velika kriza nastaja tudi v sosednjih državah, kamor se množično selijo Ukrajinci in obremenjujejo tamkajšnjo infrastrukturo. Čez mejo prehajajo ranjenci, ostareli brez terapije za njihove kronične bolezni, otroci, onkološki in drugi bolniki, ki potrebujejo zdravniško pomoč ter dodatno obremenijo že tako skromne zdravstvene sisteme v obmejnih državah.

 

Begunci so prispeli tudi v Slovenijo in minister za zdravje je vzpostavil strokovno skupino, ki bo delovala na tem področju. Obrambni minister koordinira aktivnosti. Skušamo narediti vse, da bi sprejeli begunce in jih namestili v ustrezne prostore, jim zagotovili zdravstvene storitve in šolanje njihovih otrok.  Polnimo že drugi begunski center na Debelem rtiču.

 

Se pa v begunstvu skriva tudi nevarnost za ukrajinske ženske. Najstarejša obrt, ki je delovala na območju Evropske unije in v Ukrajini tudi v času pred vojno, je dobila nove žrtve. Zahodni organizatorji trgovine z belim blagom, kjer so bile glavne udeleženke in žrtve tudi v preteklosti ženske iz Ukrajine in Romunije, imajo v času begunstva veliko lažje delo. Od vojnih spopadov ranjene ženske so veliko manj previdne in veliko hitreje lahko postanejo žrtev teh že dobro vpeljanih poti belega blaga na Zahod. Čeprav to početje Zahod moralno obsoja, pa je na tem področju naredil bore malo za večjo varnost žensk. V preteklosti smo lahko v medijih brali, kako nič hudega sluteča ukrajinska dekleta pripeljejo tudi v Slovenijo, jim odvzamejo potne liste in jih potisnejo v prostitucijo, kjer delajo predvsem dobiček za organizatorje, njim pa preostane le malo denarja.

 

Večkrat sem že predaval o tem, kako imajo to področje urejeno v Amsterdamu, kjer so spolne delavke, kot jih imenujejo, samozaposlene in plačujejo davke ter prispevke in so tudi sicer zakonsko dobro zaščitene. Preden se lotijo dela, morajo opraviti večmesečno usposabljanje in potem še vsako leto dodatno usposabljanje, kar jim omogoči pridobitev licence za delo. To je najboljša rešitev za trenutne razmere, ki pa je druge države članice EU ne želijo posnemati. Raje so na starih metodah dela, ko imajo predvsem zvodniki veliko prihodka, na strani žensk pa ostane tveganje, da dobijo nalezljivo bolezen, se srečajo z nasiljem, so izločene iz družbe in dobijo na koncu drobiž od tistega, kar so zaslužile kot sodobne spolne sužnje. Vse to pa je združeno z velikim trpljenjem in usodami teh žensk. Eden od izhodov za ženske iz Ukrajine je tudi prodaja svojega telesa. Kot družba ne bi smeli dopuščati, da prihaja do tega izkoriščanja nesrečnih žensk, ki jih je vojna izgnala iz njihove domovine in jih nato brezvestneži še zasužnjijo.

 

 

***

 

V članku na spletni strani 24 ur.com z naslovom Švedska je med pandemijo ravnala dobro, le ukrepe bi morala sprejemati hitreje, obravnavajo število mrtvih zaradi covida-19 na Švedskem. Avtor se zadovolji samo z naštevanjem števila umrlih na milijon prebivalcev na Švedskem, ob tem pa pozabi, da je število umrlih seveda tudi odvisno od števila okuženih in da je podatek o umrlih v strokovnih krogih nezanesljiv zaradi načina zbiranja števila smrti. Gre spet za površno napisan članek, ki ne pove resnice, postavlja pa Slovenijo v neugoden položaj. Kako smo čudni Slovenci, namesto da bi pisali lepe stvari o domovini - ali pa vsaj navajali realne podatke - se še posebej potrudimo, da to deželo postavimo v inferioren položaj. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je imela Švedska 240.674 okuženih na milijon prebivalcev in da je imela na to število okužb seveda tudi relativno nizko zabeleženo umrljivost, ki je znašala 1713 umrlih na milijon prebivalcev. Slovenija je imela v istem času 434.586 okuženih z virusim SARS-CoV-2, kar je skoraj dvakrat več kot Švedska. Imeli pa smo 3060 umrlih na milijon prebivalcev. Če bi se dalo avtorju narediti vsaj osnovni izračun, bi videl, da bi bilo ob istem številu okuženih, kot jih je imela Slovenija, na Švedskem 3093 mrtvih, torej več, kot jih je imela doslej Slovenija. Sem pa vesel, da avtor zapiše v svojem prispevku, da je Švedska komisija ugotovila, da bi morala biti švedska vlada bolj prisotna pri odločanju in da je slednja preveč prepustila vodenje epidemije švedskemu nacionalnemu inštitutu.

 

Se še spomnite, kako je naša opozicija napadala vlado, da je preveč agresivna in da ne upošteva stroke? Komisija je tudi navedla, da bi morala švedska vlada kljub veliki stopnji avtonomije agencije za javno zdravje prevzeti krizno upravljanje pandemije. Ugotovila je, da je bila švedska vlada preveč odvisna od ocen, ki jih je pripravljala javna agencija.  Se spomnite govorcev iz opozicije, ki so vztrajali, da vodijo epidemijo strokovnjaki in to izključno epidemiologi, kot da se še niso naučili, da gre pri takih problemih vedno za koordinacijo ukrepov? Da ne opozorimo tudi na to, da so epidemiologe spravili v neprijeten položaj, kajti oni so se zavedali, da mora odločitve sprejemati vlada. Mi smo vedno svetovali vladi, ta pa se je odločala, ker je imela več podatkov za odločanje, kot smo jih imeli mi, in tudi prava pooblastila. 

 

Poleg tega je tudi poseljenost na Švedskem bistveno nižja (23 ljudi na kvadratni kilometer) od Slovenije (103 ljudje na kvadratni kilometer). To pomeni, da so tam ljudje bolj razseljeni in da poredkeje prihaja do medsebojnih stikov kot pri nas v Sloveniji.

 

Znano pa je tudi, da imajo po podatkih Eurostata na Švedskem visoko zaupanje v državo in v institucije, kar pa za Sloveniji ne velja. Na lestvici od 1–10 zaupamo Slovenci policiji 5,5; pravnemu sistemu 2,7; politikom 1,8 in ostalim 6,5. Pri Švedih pa so te ocene bistveno višje. Ocena zaupanja policiji je bila rangirana leta 2021 na 7,1; pravnemu sistemu 6,7; politiki na 5,5 in zaupanje do ostalih je bilo podobno kot v Sloveniji 6,8. Pri nas so že tako nizko zaupanje v vlado in institucije sesuvali opozicija, Facebook strokovnjaki in proticepilci. Zato je bilo tudi upoštevanje ukrepov slabše kot na Švedskem.

 

 

***

 

Članek, ki je bil pred kratkim objavljen v Lancetu, je še podrobneje postavil pod povečevalno steklo umrljivost zaradi covida. Če primerjamo presežne smrti v posameznih državah, Slovenija zaseda sredino držav EU, četudi smo imeli veliko okuženih na milijon ljudi. Torej pomeni, da smo sprejemali dobre ukrepe, da smo zmanjšali umrljivost, četudi smo bili z virusom prekomerno obremenjeni. Seveda lahko s strani opozicije in strokovnjakov, ki so se prodali opoziciji in izgubili svojo samostojnost, slišite obratno, čemur se niti ne moremo čuditi, saj bi bilo čudno, če bi objektivno poročali, kar pa bi bilo najbolje za prebivalce. Ko strokovnjaki javnega zdravja sredi najhujšega vala v parlamentu razlagajo, kaj vse je bilo narobe narejeno in sesuvajo avtoriteto odločevalcev, se ne smemo čuditi, da so stvari včasih tekle slabše, kot bi lahko. 

 

Da se ne bo pozabilo, pa je potrebno povedati, da so bili Švedi ob soočenju z virusom politično poenoteni, pri nas pa smo imeli veliko ljudi, ki so enotnost rušili tudi z napadi na govorce, diskreditacijami v medijih in tudi fizičnimi napadi v javnosti, kar se je zgodilo tako meni osebno kot tudi drugim. S tem še vedno niso prenehali. Za povrh nismo imeli poenotene politike, čeprav bi sedaj mnogi ob tem, ko vedo. kako velika napaka je to bila, radi prikazali, kako je bila politika enotna. Žal ni bila. Če bi se vsaj ob cepljenju poenotili, pa se nismo.

  

Najnovejše študije kažejo na to, da je cepljenje učinkovit ukrep. Raziskava v reviji Lancet je spremljala preko 8000 hospitaliziranih oseb. Največji delež (12 %) jih je umrlo v skupini necepljenih, ki so bili v povprečju stari 59 let. Najmanjši delež jih je umrlo (7,1 %) v skupini, kjer so dobili dodatno dozo cepiva in so bili v povprečju stari 73 let. Kljub temu, da so bili starejši, so imeli manjši delež umrlih, ker so bili dodatno cepljeni. 

 

S sproščanjem družbe, ko smo ukinili številne ukrepe, se postavlja tudi vprašanje nošnje obraznih mask. Tudi sicer je v našem okolju veliko takih, ki iz različnih razlogov ne podpirajo nošnje obraznih mask, četudi so študije pokazale koristnost nošenja teh mask. Celo nekatere opozicijske stranke so jim nasprotovale. Študija v Lancetu priporoča nošnjo mask, ker zmanjšajo tveganje za okužbo z virusom. Še posebej se priporoča nošnja maske tedaj, ko ne znamo napovedati, kakšni bodo v prihodnjih mesecih novi sevi virusa, na katere morda protitelesa, ki smo si jih pridobili z prebolelostjo ali cepljenjem, ne bodo tako učinkovita, kot bi si želeli, in bo nošnja maske eden ključnih ukrepov.

 

 

***

 

Sedaj pa morda na čisto novo področje, tj. varovanje okolja. Imamo vrsto strank v Sloveniji in v EU, ki se hvalijo, da podpirajo zeleno politiko, a to delajo predvsem pred volitvami, veliko manj pa po njih. Kot NIJZ smo seveda zelo vključeni v oblikovanje nove zelene politike, ker želimo imeti varno in zdravo okolje za prebivalce Slovenije. Okolje je vsak dan bolj obremenjeno. Pred nekaj dnevi sem imel na nacionalni televiziji priliko videti film o čebelah in vplivu okolja na njihovo življenje. Če se ne motim, je rekel veliki znanstvenik Albert Einstein, da ko bo umrla zadnja čebela, bo kmalu izumrlo tudi človeštvo. 

 

Čebele, ki po oceni strokovnjakov živijo na Zemlji že več kot sto milijonov let, so v nevarnosti, da bodo izumrle. V vseh teh letih so postale tesno povezane z opraševanjem cvetov. Brez čebel ni pridelka in posledično ni hrane. Čebelarji imajo velike težave, ker jim veliko čebel umira največkrat zaradi zastrupitve s kemikalijami, ki jih uporabljajo v sodobnem kmetijstvu. Čebelarji na leto izgubijo tudi do 40 % čebel zaradi kemikalij v kmetijstvu. Zanimivo je, da posamezni strokovnjaki zanikajo negativen vpliv kemikalij na čebele, čeravno že zelo razredčene kemikalije v laboratoriju delujejo smrtonosno na čebele. Ko boste prebirali članke o tem, bodite zelo previdni in preverite, kdo je avtor in kdo je financiral raziskavo. Veliko raziskav namreč financirajo velika podjetja, ki izdelujejo kemikalije, ki končajo na naših poljih. To so bogata podjetja, ki podpirajo tudi znanstveno delo. Čebelarji selijo čebele na mesta, kjer se ne uporablja kemikalij v kmetijstvu in na ta način rešujejo preživetje njihovih panjev, a takih mest je vse manj, ker se intenzivno kmetovanje vse bolj širi.

 

Tam, kjer se razvija intenzivno kmetijstvo, ki množično uporablja kemikalije, ni mesta za čebele, če pa že so tam, bodo počasi izumrle na teh mestih. Ne umirajo samo udomačene čebele, tudi divje čebele umirajo zaradi kemikalij, ki se jih uporablja v kmetijstvu, z njimi pa tudi druge žuželke, ki so hrana mnogim živalim in opraševalke. Če bo šel razvoj v to smer, kmalu ne bomo imeli več dovolj žuželk za opraševanje sadnega drevja in posledično bomo brez pridelka in brez hrane. A ljudje smo iznadljivi, začeli smo razvijati umetne opraševalne sisteme in celo razmišljamo o malih dronih, ki bi lahko opraševali cvetove. 

 

Kaj nam bo čebela, ko pa znamo opraševati brez čebele? A človek s kemikalijami, ki jih je razvil, ne uničuje samo čebel, s svojimi preparati uničuje tudi druge žuželke in druga živa bitja, uničuje ravnovesje, ki omogoča tako zemljo, kot jo imamo in jo poznamo, a se pred nami in z nami spreminja v nekaj drugega, v nekaj, kar nam verjetno ne bo pogodu, še manj pa našim zanamcem. V nekaterih predelih sveta se odločajo za novo naselitev čebel in za bolj odgovoren odnos do kmetovanja brez nevarnih kemikalij. Herbicidi uničujejo rastline, ki so tudi hrana za veliko žuželk, zato te izginjajo. Na Kitajskem, kjer je število čebel drastično upadlo, se odločajo, da nasade jablan oprašujejo kar ročno. Najprej zbirajo pelod, potem pa ga prenašajo s posebnimi čopiči na cvetove. Za vsem tem stojijo lobistične organizacije, ki jih podpira kemična industrija, ki izdeluje te kemične preparate in odločevalci, ki se odločajo tako kot se. Odločevalci se le s težavo odločajo, da bi spremenili politiko na tem podorčju. Nekatere kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu, so škodljive tudi za ljudi. Da bi to dokazali, so potrebne velike študije, ki so zelo drage. 

 

Neustavljivo drvimo v svet brez čebel - in ne samo brez čebel. Težko si lahko danes predstavljamo, kako velike spremembe bo uničevanje okolja povzročilo na Zemlji. Zato je verjetno v tem trenutku najpomembneje, da prenehamo z uničevnajem narave in da ne opravičujemo uporabe kemikalij v kmetijstvu in tudi drugje z večjim pridelkom. Četudi si domišljamo, da nam bodo mali droni nadomestili čebele, čebel nikoli ne bomo mogli nadomestiti, so del narave in njihovo umiranje, poslavljanje je opomin vsem nam, da se nekaj zelo hudega dogaja z naravo in da bo cena, katero bomo plačali, izredno velika.

 

 

***

 

Ameriški strokovnjak dr. Fauci je komentiral hiter razvoj okužb z virusom Omikron BA.2 v zahodni Evropi. Poudaril je tri pomembne elemente, zaradi katerih se virus širi hitreje:

 

(1) Veliko sproščanje ukrepov v teh državah, ki ne nudijo več dovolj dobre zaščite za ljudi, zato so ljudje bolj izpostavljeni okužbi z virusom.

 

(2) Povečana kužnost virusa, zato se z njim okuži večje število ljudi.

 

(3) Oslabljena imunost, saj danes že vemo, da se imunost s časom zmanjšuje tako tistim, ki so preboleli virozo, kot tudi onim, ki so bili cepljeni.

 

 

Danes (20. marca, op. pis.) me je presenetila dobra novica, da so v Tolminu v vrtcu odprli odelek za otroke s posebnimi potrebami, ki bo imel v skupini samo šest varovancev. Končno smo dojeli, da so tudi otroci s posebnimi potrebami otroci, tako kot vsi ostali otroci, in da so tudi oni lahko vključeni v varovanje v vrtcu. Izredna pridobitev, o kateri ne bomo niti približno tako pogosto govorili v medijih, kot bi morali, kajti to je tudi pomemeben znak demokratizacije družbe, kulturnega razvoja družbe in odnosa do marginalnih skupin prebivalstva. S tem bi se res lahko pohvalili, a kaj ko je bila to samo enodnevna novica, ki bo šla hitro v pozabo, čeprav nosi s seboj zelo veliko pozitivne energije.

 

Mutacije so med virusi naravni pojav. Mutacije omogočajo virusu, da razvije obliko, ki je bolj nalezljiva, ali pa se lažje izogne imunskemu odgovoru posameznika. Tak sev običajno postane prevladujoč med prebivalstvom. V praksi se je sedaj pojavil virus SARS-CoV-2, ki je nastal z mešanjem genetskih zapisov delte in omikron različice, ko je bil človek okužen z dvemi različicami virusa. Take rekombinante nastajajo pogosto, ko se v prostoru nahaja več različic virusa. Trenutno smo opazili, da sta se razvili dve rekombinanti: Prva je kombinacija delte in omikrona 1, druga je nastala iz kombinacije omikrona ena in omikrona dva. Ta rekombinanta je tudi najbolj razširjena po svetu. To je seveda posledica velikega števila okužb z omikronom in delto v številnih državah. Z rekombinacijo delte in omikrona je nastal deltacron, o katerem pa vemo še zelo malo karakteristik.

 

WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je 9. marca deltacron označila za "različico pod nadzorom". To pomeni, da ima genetske spremembe in da lahko predstavlja tveganje v prihodnosti, čeprav dokazov za to trenutno ni. Še naprej ga bodo strokovnjaki spremljali in ponovno ocenjevali v pričakovanju novih podatkov. Deltacron, kot se je oblikoval, ne pomeni posebne grožnje, potrebno pa ga je spremljati in v pravem trenutku odreagirati na ustrezen način.  

 

Čas teče, vonj po orožju se širi po Evropi in napoveduje slabe čase. Poleg covida imamo sedaj tudi vojno krizo z begunci. Časi se vse bolj zapletajo in vse bolj nas mora po razlagah naših dedov in babic skrbeti, ko večerna zarja dobi rdeče odtenke. Prava beseda je solidarnost, ki trenutno pomaga beguncem in tudi nam, ki čakamo na zarje, ki ne bodo več rdeče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.552
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.743
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.703
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.842
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.561
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.166
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.074
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 722
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.854
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 468