Komentar

Slovenija v Ukrajini: Vse, kar bi morali vedeti o napotitvi odpravnika poslov v Kijev

V teh dneh je veliko govora o vrnitvi slovenskih diplomatov v Kijev, glavno mesto Ukrajine, ki jo je pred mesecem dni napadla Rusija. V razpravi, ki se je ob tem razvila v naši javnosti, je slišati več ne prav točnih ali celo povsem napačnih trditev. Prav je, da se stvari razčistijo oziroma pojasnijo.

25.03.2022 21:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kijev   diplomacija   odpravnik poslov   Ukrajina   Slovenska vojska   veleposlanik   veleposlaništvo   Sarajevo   Dragutin Mate   Ladislav Lipič   Madžarska

Pred leti je bil vodja našega diplomatskega predstavništva v sosednji Madžarski, torej veleposlanik general Ladislav Lipič. Nihče ne pri nas, ne na Madžarskem s tem ni imel težav, čeprav je bil neposredno pred tem šef generalštaba Slovenske vojske.

 

Slovensko veleposlaništvo v Kijevu ni ukinjeno. Tudi slovenski veleposlanik je še vedno akreditiran pri ukrajinskem predsedniku. Se je pa osebje z veleposlanikom na čelu po začetku vojne umaknilo iz države. Ni bilo edino. V Kijevu sta ostala le veleposlanika Poljske in Svetega sedeža (Vatikana). Nekatere države so svoje diplomatsko osebje oziroma veleposlanike umaknile v Lvov, ki naj bi bil nekoliko varnejši od glavnega mesta in predvsem veliko bližje meji s Poljsko. Tam nadaljujejo s svojim delom.

 

Naš veleposlanik – podobno kot še nekaj njegovih tujih kolegov – deluje iz bližnjega poljskega mesta Rzeszow. Delo veleposlanika, kot rečeno, akreditiranega pri voditelju države sprejemnice, je seveda precej oteženo, če se opravlja z daljave ali celo tujine. Slovenska vlada se je  očitno odločila, da bo vsaj del osebja veleposlaništva vrnila v poslopje našega diplomatskega predstavništva v Kijevu. Ne gre za kakšno novo misijo. Kljub vojni je pomembnega dela za veleposlaništvo dovolj. Sodelovanje med državama poteka – humanitarna pomoč, vojaška pomoč, ostaja še nekaj gospodarskih stikov itd. Ostaja tudi večina običajnih dejavnosti diplomatsko-konzularnega predstavništva (predstavljanje, prenašanje sporočil, poročanje itd.), resda v povem drugačnih razmerah kot mesec nazaj. Odveč je omenjati pomen prisotnosti diplomatov, se pravi podpore, ki se na ta način nudi napadeni državi.

 

Ne bom se spuščal v prav vse, nedvomno pomembne aspekte (na primer varnostni) ocene te poteze, ampak se bom zadržal predvsem pri tem, kar se tiče diplomatskega prava in običajne diplomatske prakse. V primeru, da akreditiranega veleposlanika ni v državi sprejemnici, v njem pa se nahaja ali vrača del osebja veleposlaništva, je povsem normalno, da se za čas njegove odsotnosti imenuje začasnega odpravnika posla. To je običajno, ni pa nujno, naslednji diplomat po rangu. O tem ministrstvo za zunanje zadeve države sprejemnice obvesti z diplomatsko noto sam veleposlanik, lahko pa tudi stori – prav tako z noto – tudi samo ministrstvo za zunanje zadeve države pošiljateljice. Organi države sprejemnice tako vedo, kdo je tista oseba v njenem glavnem mestu, preko katere poteka diplomatska komunikacija z dotično državo. To vsekakor ne pomeni, da so se s tem diplomatski odnosi med državama z veleposlaniškega nivoja spustili na nivo odpravnika poslov. (Temu bi bilo tako, če bi se veleposlanika odpoklicalo in imenovalo ne začasnega, ampak stalnega odpravnika poslov. V tem primeru bi šlo seveda za nazadovanje v odnosih med državama.)

 

Opisano je vsakodnevna praksa tujih, pa tudi naše diplomacije. V tem trenutku imamo po svetu tako kar nekaj začasnih odpravnikov poslov, ker je akreditirani veleposlanik v državi sprejemnici odsoten. Je bodisi na dopustu, na zdravljenju, na službeni poti v tujini ali odsoten iz drugih razlogov. ( Iz diplomatske prakse je znan poklic veleposlanika na posvet. Gre za začasen umik veleposlanika in signal države pošiljateljice državi sprejemnici, ko se prva ne strinja z neko potezo druge.)

 

Nič posebnega ni tudi to, če se med diplomatskim ali administrativnim osebjem diplomatsko-konzularnega predstavništva nahajajo ljudje, ki ne prihajajo iz ministrstva za zunanje zadeve, ampak iz katerega drugega ministrstva – obrambnega, notranjega, kmetijskega itd. Neposredno po koncu vojne v Bosni in Hercegovini je na našem veleposlaništvu v Sarajevu služboval tudi Dragutin Mate, ki je tja prišel iz našega obrambnega ministrstva. Najbrž z določenim razlogom.

 

Na našem veleposlaništvu v Rimu trenutno službuje oseba iz ministrstva za kmetijstvo. Zopet povsem razumljivo, saj je angažirana predvsem v odnosih z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO, sedež ima v Rimu, op. uredn.) in ima s tem ustrezne izkušnje oziroma pozna vsebino.

 

Odveč je pripomniti, da so sestavni del marsikaterega našega diplomatskega predstavništva pri neki državi ali mednarodni organizaciji vojaški atašeji. Ti prihajajo bodisi iz našega obrambnega ministrstva ali Slovenske vojske. Pri nas in v svetu je to utečena praksa. V nekaterih naših diplomatskih predstavništvih so vozniki veleposlanika oziroma veleposlaništev osebe, ki so bile neposredno pred tem pripadniki Slovenske vojske ali naše policije. Dejali bi, da so na nekakšnem začasnem delu v diplomaciji. Diplomatska predstavništva zaradi tega niso kakšne vojaške ali civilno vojaške diplomatske misije. Ostajajo normalne diplomatske, civilne misije, če hočete.  

 

Vodjo in člane diplomatskega in drugega osebja predstavništva države pošiljateljice predlagajo oziroma postavijo po ustreznih postopkih za to pristojni njeni organi. In to ne glede na to, kaj so konkretne osebe po osnovnem poklicu ali morda prejšnji zaposlitvi. V slovenski diplomaciji imamo (ali smo imeli) kot diplomate poleg izšolanih diplomatov tudi zdravnike, psihologe, gozdarje, fizike, častnike, jezikoslovce, novinarje, politike itd. Med administrativno-tehničnim osebjem pa kot rečeno tudi vojake ali policiste. Z zaposlitvijo na diplomatskem predstavništvu so postali diplomati ali drugo osebje predstavništva. Uživajo povsem enak status kot ostali karierni diplomati oziroma osebje. Marsikdo med njimi je zasedal ali zaseda mesto visokega ranga vključno z odpravnikom poslov ali veleposlanikom. Na organih države sprejemnice pa je, da se s tem strinjajo (pri veleposlanikih v naprej) ali ne. 

 

Pred leti je bil vodja našega diplomatskega predstavništva v sosednji Madžarski ne kot odpravnik poslov, ampak kot veleposlanik general Ladislav Lipič. Nihče ne pri nas, ne na Madžarskem s tem ni imel težav, čeprav je bil neposredno pred tem načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Se pravi ni bil ne civilist in ne poklicni diplomat.

 

Če se Slovenija tako odloči in Ukrajina to sprejme, potem imamo lahko veleposlanika akreditiranega v Ukrajini, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov nahaja na Poljskem ali Ljubljani, in odpravnika poslov v Kijevu. In to ne glede na to, kaj je slednji po osnovnem poklicu in kakšna je bila njegova prejšnja zaposlitev (npr. častnik).

 

In da ponovimo še enkrat, gre za isto slovensko diplomatsko misijo (isto veleposlaništvo), kot je bila pred invazijo, ki pa seveda deluje v močno oteženih okoliščinah. V trenutku, ko se veleposlanik vrne v Ukrajino, funkcija začasnega odpravnika poslov preneha. Enako, če se odpravnik poslov oziroma osebje veleposlaništva spet v celoti umakneta iz države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158