Komentar

Slovenija v Ukrajini: Vse, kar bi morali vedeti o napotitvi odpravnika poslov v Kijev

V teh dneh je veliko govora o vrnitvi slovenskih diplomatov v Kijev, glavno mesto Ukrajine, ki jo je pred mesecem dni napadla Rusija. V razpravi, ki se je ob tem razvila v naši javnosti, je slišati več ne prav točnih ali celo povsem napačnih trditev. Prav je, da se stvari razčistijo oziroma pojasnijo.

25.03.2022 21:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kijev   diplomacija   odpravnik poslov   Ukrajina   Slovenska vojska   veleposlanik   veleposlaništvo   Sarajevo   Dragutin Mate   Ladislav Lipič   Madžarska

Pred leti je bil vodja našega diplomatskega predstavništva v sosednji Madžarski, torej veleposlanik general Ladislav Lipič. Nihče ne pri nas, ne na Madžarskem s tem ni imel težav, čeprav je bil neposredno pred tem šef generalštaba Slovenske vojske.

 

Slovensko veleposlaništvo v Kijevu ni ukinjeno. Tudi slovenski veleposlanik je še vedno akreditiran pri ukrajinskem predsedniku. Se je pa osebje z veleposlanikom na čelu po začetku vojne umaknilo iz države. Ni bilo edino. V Kijevu sta ostala le veleposlanika Poljske in Svetega sedeža (Vatikana). Nekatere države so svoje diplomatsko osebje oziroma veleposlanike umaknile v Lvov, ki naj bi bil nekoliko varnejši od glavnega mesta in predvsem veliko bližje meji s Poljsko. Tam nadaljujejo s svojim delom.

 

Naš veleposlanik – podobno kot še nekaj njegovih tujih kolegov – deluje iz bližnjega poljskega mesta Rzeszow. Delo veleposlanika, kot rečeno, akreditiranega pri voditelju države sprejemnice, je seveda precej oteženo, če se opravlja z daljave ali celo tujine. Slovenska vlada se je  očitno odločila, da bo vsaj del osebja veleposlaništva vrnila v poslopje našega diplomatskega predstavništva v Kijevu. Ne gre za kakšno novo misijo. Kljub vojni je pomembnega dela za veleposlaništvo dovolj. Sodelovanje med državama poteka – humanitarna pomoč, vojaška pomoč, ostaja še nekaj gospodarskih stikov itd. Ostaja tudi večina običajnih dejavnosti diplomatsko-konzularnega predstavništva (predstavljanje, prenašanje sporočil, poročanje itd.), resda v povem drugačnih razmerah kot mesec nazaj. Odveč je omenjati pomen prisotnosti diplomatov, se pravi podpore, ki se na ta način nudi napadeni državi.

 

Ne bom se spuščal v prav vse, nedvomno pomembne aspekte (na primer varnostni) ocene te poteze, ampak se bom zadržal predvsem pri tem, kar se tiče diplomatskega prava in običajne diplomatske prakse. V primeru, da akreditiranega veleposlanika ni v državi sprejemnici, v njem pa se nahaja ali vrača del osebja veleposlaništva, je povsem normalno, da se za čas njegove odsotnosti imenuje začasnega odpravnika posla. To je običajno, ni pa nujno, naslednji diplomat po rangu. O tem ministrstvo za zunanje zadeve države sprejemnice obvesti z diplomatsko noto sam veleposlanik, lahko pa tudi stori – prav tako z noto – tudi samo ministrstvo za zunanje zadeve države pošiljateljice. Organi države sprejemnice tako vedo, kdo je tista oseba v njenem glavnem mestu, preko katere poteka diplomatska komunikacija z dotično državo. To vsekakor ne pomeni, da so se s tem diplomatski odnosi med državama z veleposlaniškega nivoja spustili na nivo odpravnika poslov. (Temu bi bilo tako, če bi se veleposlanika odpoklicalo in imenovalo ne začasnega, ampak stalnega odpravnika poslov. V tem primeru bi šlo seveda za nazadovanje v odnosih med državama.)

 

Opisano je vsakodnevna praksa tujih, pa tudi naše diplomacije. V tem trenutku imamo po svetu tako kar nekaj začasnih odpravnikov poslov, ker je akreditirani veleposlanik v državi sprejemnici odsoten. Je bodisi na dopustu, na zdravljenju, na službeni poti v tujini ali odsoten iz drugih razlogov. ( Iz diplomatske prakse je znan poklic veleposlanika na posvet. Gre za začasen umik veleposlanika in signal države pošiljateljice državi sprejemnici, ko se prva ne strinja z neko potezo druge.)

 

Nič posebnega ni tudi to, če se med diplomatskim ali administrativnim osebjem diplomatsko-konzularnega predstavništva nahajajo ljudje, ki ne prihajajo iz ministrstva za zunanje zadeve, ampak iz katerega drugega ministrstva – obrambnega, notranjega, kmetijskega itd. Neposredno po koncu vojne v Bosni in Hercegovini je na našem veleposlaništvu v Sarajevu služboval tudi Dragutin Mate, ki je tja prišel iz našega obrambnega ministrstva. Najbrž z določenim razlogom.

 

Na našem veleposlaništvu v Rimu trenutno službuje oseba iz ministrstva za kmetijstvo. Zopet povsem razumljivo, saj je angažirana predvsem v odnosih z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO, sedež ima v Rimu, op. uredn.) in ima s tem ustrezne izkušnje oziroma pozna vsebino.

 

Odveč je pripomniti, da so sestavni del marsikaterega našega diplomatskega predstavništva pri neki državi ali mednarodni organizaciji vojaški atašeji. Ti prihajajo bodisi iz našega obrambnega ministrstva ali Slovenske vojske. Pri nas in v svetu je to utečena praksa. V nekaterih naših diplomatskih predstavništvih so vozniki veleposlanika oziroma veleposlaništev osebe, ki so bile neposredno pred tem pripadniki Slovenske vojske ali naše policije. Dejali bi, da so na nekakšnem začasnem delu v diplomaciji. Diplomatska predstavništva zaradi tega niso kakšne vojaške ali civilno vojaške diplomatske misije. Ostajajo normalne diplomatske, civilne misije, če hočete.  

 

Vodjo in člane diplomatskega in drugega osebja predstavništva države pošiljateljice predlagajo oziroma postavijo po ustreznih postopkih za to pristojni njeni organi. In to ne glede na to, kaj so konkretne osebe po osnovnem poklicu ali morda prejšnji zaposlitvi. V slovenski diplomaciji imamo (ali smo imeli) kot diplomate poleg izšolanih diplomatov tudi zdravnike, psihologe, gozdarje, fizike, častnike, jezikoslovce, novinarje, politike itd. Med administrativno-tehničnim osebjem pa kot rečeno tudi vojake ali policiste. Z zaposlitvijo na diplomatskem predstavništvu so postali diplomati ali drugo osebje predstavništva. Uživajo povsem enak status kot ostali karierni diplomati oziroma osebje. Marsikdo med njimi je zasedal ali zaseda mesto visokega ranga vključno z odpravnikom poslov ali veleposlanikom. Na organih države sprejemnice pa je, da se s tem strinjajo (pri veleposlanikih v naprej) ali ne. 

 

Pred leti je bil vodja našega diplomatskega predstavništva v sosednji Madžarski ne kot odpravnik poslov, ampak kot veleposlanik general Ladislav Lipič. Nihče ne pri nas, ne na Madžarskem s tem ni imel težav, čeprav je bil neposredno pred tem načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Se pravi ni bil ne civilist in ne poklicni diplomat.

 

Če se Slovenija tako odloči in Ukrajina to sprejme, potem imamo lahko veleposlanika akreditiranega v Ukrajini, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov nahaja na Poljskem ali Ljubljani, in odpravnika poslov v Kijevu. In to ne glede na to, kaj je slednji po osnovnem poklicu in kakšna je bila njegova prejšnja zaposlitev (npr. častnik).

 

In da ponovimo še enkrat, gre za isto slovensko diplomatsko misijo (isto veleposlaništvo), kot je bila pred invazijo, ki pa seveda deluje v močno oteženih okoliščinah. V trenutku, ko se veleposlanik vrne v Ukrajino, funkcija začasnega odpravnika poslov preneha. Enako, če se odpravnik poslov oziroma osebje veleposlaništva spet v celoti umakneta iz države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.067
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.146
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 979
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579