Komentar

Prva je Krka, zadnja pa Aerodrom Ljubljana in Pivovarna Laško

Ob prihajajoči objavi letošnjih Gazel, ki jih izbirajo na časniku Dnevnik, si poglejmo malce bolj napredno metodo ocenjevanja kakovosti poslovanja večjih slovenskih podjetij. Zanimalo nas bo predvsem to, ali so podjetja stabilna in ali imajo potencial za prihodnjo rast poslovanja.

20.10.2014 22:25
Piše: Luka Gubo

Foto: www.mediaspeed.net

Metod za takšno ocenjevanje je ogromno, vendar se bom osredotočil samo na eno, ki je tudi med najboljšimi.

 

Cilj ocenjevanja poslovanja podjetja je ugotoviti, katero podjetje je boljše kot drugo. Vendar lahko to počnemo na podatkih iz preteklosti, ki nam pokažejo, kako dobro je podjetje poslovalo v preteklosti. Druga možnost je uporaba pričakovanj - analitike in tudi sam management se vpraša, kaj pričakujejo v prihodnjih četrtletjih, in nato te podatke upoštevamo v ocenjevanju.

 

Oba načina imata svoje prednosti in slabosti. Prednost prvega načina je zagotovo ta, da so podatki relativno enostavno dostopni (iz letnih poročil recimo), slabost pa je ta, da ocenjujemo poslovanje v preteklosti. Prav to je prednost upoštevanja napovedi analitikov in managementa podjetij, vendar je tukaj velika pomanjkljivost prav nenatančnost napovedi.

 

Dobro rešitev je ponudil profesor newyorške univerze Joseph Piotroski. Profesorja financ je zanimalo, kako lahko z uporabo računovodskih izkazov poišče podjetja, ki poslujejo dobro in še pomembneje - bodo poslovala dobro še v prihodnje. Ugotovil je, da je  9 podatkov iz bilanc podjetij ključnih za ocenjevanje kakovosti podjetja. Več kriterijem kot podjetje ustreza, boljše je.

 

 

Primer: Piotroski ocene na podjetju Krka.

 

Prvi kriterij Piotroski ocene je dobičkonosnost. Če je podjetje ustvarilo dobiček na koncu leta, dobi oceno 1, če je ustvarilo izgubo, dobi oceno 0. Krka je lani ustvarila 173 milijonov evrov dobička in posledično dobi oceno 1.

 

Drugi kriterij je pozitiven operativni denarni tok. Ta nas zanima predvsem zaradi tega, ker lahko podjetje ustvari dobiček iz dejavnosti, ki niso povezane z jedrnim poslom podjetja, recimo s prodajo delnic. Če ima podjetje pozitiven denarni tok iz poslovanja, dobi oceno 1, sicer 0. Krka je imela lani 403 milijone evrov denarnega toka iz poslovanja, tako da dobi dodatno točko.

 

Tretji kriterij ocenjevanja je ta, da je denarni tok iz poslovanja višji od neto dobička, prav zaradi omenjenega razloga - podjetje mora dobiček ustvariti iz poslovanja in ne iz špekulacij s prevzemi ali drugimi posli, ki niso osrednja dejavnost podjetja. Temu pogoju Krka ustreza, kar pomeni, da dobi novo točko, skupaj ima torej že 3.

 

Četrti kriterij je razdolževanje podjetja. Tukaj nas ne zanima nominalna vrednost dolga, ampak dolg glede na celotno bilanco, ker v primeru visoke rasti podjetja majhna nominalna rast dolga ni problematična. Če se razmerje med dolgovi in celotnimi sredstvi zmanjša, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka se je lani popolnoma razdolžila, kar seveda pomeni, da ustreza kriteriju in dobi še eno dodatno točko.

 

Peti kriterij ocenjevanja izhaja iz kratkoročnih terjatev in kratkoročnih dolgov. Če se razmerje med njima poviša (torej ima podjetje vedno več kratkoročnih terjatev kot dolgov), dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Pri Krki je temu res bilo tako, posledično ima po našem ocenjevanju že 5 točk.

 

Šesti kriterij se osredotoča na obrat sredstev, ki je razmerje med prodajo podjetja in sredstvi. Višjo prodajo kot lahko naredi podjetje glede na višino sredstev, boljše je, zato nas tukaj zanima sprememba obrata sredstev - če se je povečalo glede na prejšnje leto, dobi podjetje pozitivno oceno, če se je zmanjšalo ne dobi dodatnih točk. V primeru Krke se je obrat sredstev zmanjšal, kar pomeni, da podjetje ne dobi nove točke.

 

Sedmi kriterij je rast donosnosti sredstev. Če je donosnost sredstev (razmerje med dobičkom in sredstvi) narasla, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka je povišala donosnost sredstev iz 10,1 odstotka na 10,2 odstotka, kar je seveda pozitivno in si zasluži dodatno točko, skupaj jih ima 6.

 

Osmi kriterij ocenjevanja je povezan s številom delnic na trgu. Ko podjetje potrebuje kapital, da ostane pri življenju, ga lahko dobi samo z izdajo novih delnic in posledičnim iztisom obstoječih delničarjev (razen, če sami vplačajo v podjetje). Na drugi strani zgodbe se pa podjetja, ki dobro stojijo in je delnica na trgu po njihovem mnenju prepoceni, odločajo za nakup lastnih delnic, kar pomeni, da jih je vedno manj v obtoku in je posledično cena delnice lahko višja. Prav to počnejo pri Krki, kjer že nekaj časa odkupujejo lastne delnice in s tem nakazujejo vlagateljem, da je management mnenja, da so delnice prepoceni. To je dodaten pozitiven pokazatelj dobrega poslovanja podjetja in posledično dobi Krka še eno točko.

 

Zadnji, deveti kriterij je rast bruto marže. Če podjetje povišuje svojo bruto maržo, lahko ob isti količini prodaje ustvari višje dobičke, kar je seveda pozitivno. Krka je bruto maržo lani povišala na 59,2 %, zato dobi še dodatno točko.

 

Skupaj tako Krka doseže 8 točk od devetih, kar jo uvršča med zelo dobra podjetja. Enako analizo vseh kriterijev sem naredil tudi za 13 drugih večjih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Celotna analiza je bila predstavljena v torek, 7. oktobra, na Gospodarski zbornici Slovenije, in je dosegljiva na na: (Povezava).

 

Na spodnjem grafu lahko vidimo končne ocene kakovosti izbranih slovenskih podjetij po prej opisanih kriterijih, upoštevana je tudi možnost stečaja podjetja.

Graf: Luka Gubo, FT Quant, Vir: Bloomberg, analiza slovenskih delnic, lasten preračun  

 

 

Opozorilo: Vsebina in informacije v tem prispevku in analizi ne predstavljajo nikakršnega finančnega, naložbenega, davčnega, pravnega ali druge vrste strokovnega svetovanja, niti priporočil za nakup ali prodajo enot vzajemnega sklada in drugih storitev. Informacije, objavljene v tem prispevku, ne pomenijo ponudbe ali vabila k dajanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč so namenjene zgolj informiranju vlagateljev.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
3
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,318
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,264
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,899
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,252
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019