Komentar

Prva je Krka, zadnja pa Aerodrom Ljubljana in Pivovarna Laško

Ob prihajajoči objavi letošnjih Gazel, ki jih izbirajo na časniku Dnevnik, si poglejmo malce bolj napredno metodo ocenjevanja kakovosti poslovanja večjih slovenskih podjetij. Zanimalo nas bo predvsem to, ali so podjetja stabilna in ali imajo potencial za prihodnjo rast poslovanja.

20.10.2014 22:25
Piše: Luka Gubo

Foto: www.mediaspeed.net

Metod za takšno ocenjevanje je ogromno, vendar se bom osredotočil samo na eno, ki je tudi med najboljšimi.

 

Cilj ocenjevanja poslovanja podjetja je ugotoviti, katero podjetje je boljše kot drugo. Vendar lahko to počnemo na podatkih iz preteklosti, ki nam pokažejo, kako dobro je podjetje poslovalo v preteklosti. Druga možnost je uporaba pričakovanj - analitike in tudi sam management se vpraša, kaj pričakujejo v prihodnjih četrtletjih, in nato te podatke upoštevamo v ocenjevanju.

 

Oba načina imata svoje prednosti in slabosti. Prednost prvega načina je zagotovo ta, da so podatki relativno enostavno dostopni (iz letnih poročil recimo), slabost pa je ta, da ocenjujemo poslovanje v preteklosti. Prav to je prednost upoštevanja napovedi analitikov in managementa podjetij, vendar je tukaj velika pomanjkljivost prav nenatančnost napovedi.

 

Dobro rešitev je ponudil profesor newyorške univerze Joseph Piotroski. Profesorja financ je zanimalo, kako lahko z uporabo računovodskih izkazov poišče podjetja, ki poslujejo dobro in še pomembneje - bodo poslovala dobro še v prihodnje. Ugotovil je, da je  9 podatkov iz bilanc podjetij ključnih za ocenjevanje kakovosti podjetja. Več kriterijem kot podjetje ustreza, boljše je.

 

 

Primer: Piotroski ocene na podjetju Krka.

 

Prvi kriterij Piotroski ocene je dobičkonosnost. Če je podjetje ustvarilo dobiček na koncu leta, dobi oceno 1, če je ustvarilo izgubo, dobi oceno 0. Krka je lani ustvarila 173 milijonov evrov dobička in posledično dobi oceno 1.

 

Drugi kriterij je pozitiven operativni denarni tok. Ta nas zanima predvsem zaradi tega, ker lahko podjetje ustvari dobiček iz dejavnosti, ki niso povezane z jedrnim poslom podjetja, recimo s prodajo delnic. Če ima podjetje pozitiven denarni tok iz poslovanja, dobi oceno 1, sicer 0. Krka je imela lani 403 milijone evrov denarnega toka iz poslovanja, tako da dobi dodatno točko.

 

Tretji kriterij ocenjevanja je ta, da je denarni tok iz poslovanja višji od neto dobička, prav zaradi omenjenega razloga - podjetje mora dobiček ustvariti iz poslovanja in ne iz špekulacij s prevzemi ali drugimi posli, ki niso osrednja dejavnost podjetja. Temu pogoju Krka ustreza, kar pomeni, da dobi novo točko, skupaj ima torej že 3.

 

Četrti kriterij je razdolževanje podjetja. Tukaj nas ne zanima nominalna vrednost dolga, ampak dolg glede na celotno bilanco, ker v primeru visoke rasti podjetja majhna nominalna rast dolga ni problematična. Če se razmerje med dolgovi in celotnimi sredstvi zmanjša, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka se je lani popolnoma razdolžila, kar seveda pomeni, da ustreza kriteriju in dobi še eno dodatno točko.

 

Peti kriterij ocenjevanja izhaja iz kratkoročnih terjatev in kratkoročnih dolgov. Če se razmerje med njima poviša (torej ima podjetje vedno več kratkoročnih terjatev kot dolgov), dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Pri Krki je temu res bilo tako, posledično ima po našem ocenjevanju že 5 točk.

 

Šesti kriterij se osredotoča na obrat sredstev, ki je razmerje med prodajo podjetja in sredstvi. Višjo prodajo kot lahko naredi podjetje glede na višino sredstev, boljše je, zato nas tukaj zanima sprememba obrata sredstev - če se je povečalo glede na prejšnje leto, dobi podjetje pozitivno oceno, če se je zmanjšalo ne dobi dodatnih točk. V primeru Krke se je obrat sredstev zmanjšal, kar pomeni, da podjetje ne dobi nove točke.

 

Sedmi kriterij je rast donosnosti sredstev. Če je donosnost sredstev (razmerje med dobičkom in sredstvi) narasla, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka je povišala donosnost sredstev iz 10,1 odstotka na 10,2 odstotka, kar je seveda pozitivno in si zasluži dodatno točko, skupaj jih ima 6.

 

Osmi kriterij ocenjevanja je povezan s številom delnic na trgu. Ko podjetje potrebuje kapital, da ostane pri življenju, ga lahko dobi samo z izdajo novih delnic in posledičnim iztisom obstoječih delničarjev (razen, če sami vplačajo v podjetje). Na drugi strani zgodbe se pa podjetja, ki dobro stojijo in je delnica na trgu po njihovem mnenju prepoceni, odločajo za nakup lastnih delnic, kar pomeni, da jih je vedno manj v obtoku in je posledično cena delnice lahko višja. Prav to počnejo pri Krki, kjer že nekaj časa odkupujejo lastne delnice in s tem nakazujejo vlagateljem, da je management mnenja, da so delnice prepoceni. To je dodaten pozitiven pokazatelj dobrega poslovanja podjetja in posledično dobi Krka še eno točko.

 

Zadnji, deveti kriterij je rast bruto marže. Če podjetje povišuje svojo bruto maržo, lahko ob isti količini prodaje ustvari višje dobičke, kar je seveda pozitivno. Krka je bruto maržo lani povišala na 59,2 %, zato dobi še dodatno točko.

 

Skupaj tako Krka doseže 8 točk od devetih, kar jo uvršča med zelo dobra podjetja. Enako analizo vseh kriterijev sem naredil tudi za 13 drugih večjih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Celotna analiza je bila predstavljena v torek, 7. oktobra, na Gospodarski zbornici Slovenije, in je dosegljiva na na: (Povezava).

 

Na spodnjem grafu lahko vidimo končne ocene kakovosti izbranih slovenskih podjetij po prej opisanih kriterijih, upoštevana je tudi možnost stečaja podjetja.

Graf: Luka Gubo, FT Quant, Vir: Bloomberg, analiza slovenskih delnic, lasten preračun  

 

 

Opozorilo: Vsebina in informacije v tem prispevku in analizi ne predstavljajo nikakršnega finančnega, naložbenega, davčnega, pravnega ali druge vrste strokovnega svetovanja, niti priporočil za nakup ali prodajo enot vzajemnega sklada in drugih storitev. Informacije, objavljene v tem prispevku, ne pomenijo ponudbe ali vabila k dajanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč so namenjene zgolj informiranju vlagateljev.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.103
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.846
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.771
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.596
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.501
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.367
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.458
08/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.027
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.283
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 937