Komentar

Prva je Krka, zadnja pa Aerodrom Ljubljana in Pivovarna Laško

Ob prihajajoči objavi letošnjih Gazel, ki jih izbirajo na časniku Dnevnik, si poglejmo malce bolj napredno metodo ocenjevanja kakovosti poslovanja večjih slovenskih podjetij. Zanimalo nas bo predvsem to, ali so podjetja stabilna in ali imajo potencial za prihodnjo rast poslovanja.

20.10.2014 22:25
Piše: Luka Gubo

Foto: www.mediaspeed.net

Metod za takšno ocenjevanje je ogromno, vendar se bom osredotočil samo na eno, ki je tudi med najboljšimi.

 

Cilj ocenjevanja poslovanja podjetja je ugotoviti, katero podjetje je boljše kot drugo. Vendar lahko to počnemo na podatkih iz preteklosti, ki nam pokažejo, kako dobro je podjetje poslovalo v preteklosti. Druga možnost je uporaba pričakovanj - analitike in tudi sam management se vpraša, kaj pričakujejo v prihodnjih četrtletjih, in nato te podatke upoštevamo v ocenjevanju.

 

Oba načina imata svoje prednosti in slabosti. Prednost prvega načina je zagotovo ta, da so podatki relativno enostavno dostopni (iz letnih poročil recimo), slabost pa je ta, da ocenjujemo poslovanje v preteklosti. Prav to je prednost upoštevanja napovedi analitikov in managementa podjetij, vendar je tukaj velika pomanjkljivost prav nenatančnost napovedi.

 

Dobro rešitev je ponudil profesor newyorške univerze Joseph Piotroski. Profesorja financ je zanimalo, kako lahko z uporabo računovodskih izkazov poišče podjetja, ki poslujejo dobro in še pomembneje - bodo poslovala dobro še v prihodnje. Ugotovil je, da je  9 podatkov iz bilanc podjetij ključnih za ocenjevanje kakovosti podjetja. Več kriterijem kot podjetje ustreza, boljše je.

 

 

Primer: Piotroski ocene na podjetju Krka.

 

Prvi kriterij Piotroski ocene je dobičkonosnost. Če je podjetje ustvarilo dobiček na koncu leta, dobi oceno 1, če je ustvarilo izgubo, dobi oceno 0. Krka je lani ustvarila 173 milijonov evrov dobička in posledično dobi oceno 1.

 

Drugi kriterij je pozitiven operativni denarni tok. Ta nas zanima predvsem zaradi tega, ker lahko podjetje ustvari dobiček iz dejavnosti, ki niso povezane z jedrnim poslom podjetja, recimo s prodajo delnic. Če ima podjetje pozitiven denarni tok iz poslovanja, dobi oceno 1, sicer 0. Krka je imela lani 403 milijone evrov denarnega toka iz poslovanja, tako da dobi dodatno točko.

 

Tretji kriterij ocenjevanja je ta, da je denarni tok iz poslovanja višji od neto dobička, prav zaradi omenjenega razloga - podjetje mora dobiček ustvariti iz poslovanja in ne iz špekulacij s prevzemi ali drugimi posli, ki niso osrednja dejavnost podjetja. Temu pogoju Krka ustreza, kar pomeni, da dobi novo točko, skupaj ima torej že 3.

 

Četrti kriterij je razdolževanje podjetja. Tukaj nas ne zanima nominalna vrednost dolga, ampak dolg glede na celotno bilanco, ker v primeru visoke rasti podjetja majhna nominalna rast dolga ni problematična. Če se razmerje med dolgovi in celotnimi sredstvi zmanjša, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka se je lani popolnoma razdolžila, kar seveda pomeni, da ustreza kriteriju in dobi še eno dodatno točko.

 

Peti kriterij ocenjevanja izhaja iz kratkoročnih terjatev in kratkoročnih dolgov. Če se razmerje med njima poviša (torej ima podjetje vedno več kratkoročnih terjatev kot dolgov), dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Pri Krki je temu res bilo tako, posledično ima po našem ocenjevanju že 5 točk.

 

Šesti kriterij se osredotoča na obrat sredstev, ki je razmerje med prodajo podjetja in sredstvi. Višjo prodajo kot lahko naredi podjetje glede na višino sredstev, boljše je, zato nas tukaj zanima sprememba obrata sredstev - če se je povečalo glede na prejšnje leto, dobi podjetje pozitivno oceno, če se je zmanjšalo ne dobi dodatnih točk. V primeru Krke se je obrat sredstev zmanjšal, kar pomeni, da podjetje ne dobi nove točke.

 

Sedmi kriterij je rast donosnosti sredstev. Če je donosnost sredstev (razmerje med dobičkom in sredstvi) narasla, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka je povišala donosnost sredstev iz 10,1 odstotka na 10,2 odstotka, kar je seveda pozitivno in si zasluži dodatno točko, skupaj jih ima 6.

 

Osmi kriterij ocenjevanja je povezan s številom delnic na trgu. Ko podjetje potrebuje kapital, da ostane pri življenju, ga lahko dobi samo z izdajo novih delnic in posledičnim iztisom obstoječih delničarjev (razen, če sami vplačajo v podjetje). Na drugi strani zgodbe se pa podjetja, ki dobro stojijo in je delnica na trgu po njihovem mnenju prepoceni, odločajo za nakup lastnih delnic, kar pomeni, da jih je vedno manj v obtoku in je posledično cena delnice lahko višja. Prav to počnejo pri Krki, kjer že nekaj časa odkupujejo lastne delnice in s tem nakazujejo vlagateljem, da je management mnenja, da so delnice prepoceni. To je dodaten pozitiven pokazatelj dobrega poslovanja podjetja in posledično dobi Krka še eno točko.

 

Zadnji, deveti kriterij je rast bruto marže. Če podjetje povišuje svojo bruto maržo, lahko ob isti količini prodaje ustvari višje dobičke, kar je seveda pozitivno. Krka je bruto maržo lani povišala na 59,2 %, zato dobi še dodatno točko.

 

Skupaj tako Krka doseže 8 točk od devetih, kar jo uvršča med zelo dobra podjetja. Enako analizo vseh kriterijev sem naredil tudi za 13 drugih večjih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Celotna analiza je bila predstavljena v torek, 7. oktobra, na Gospodarski zbornici Slovenije, in je dosegljiva na na: (Povezava).

 

Na spodnjem grafu lahko vidimo končne ocene kakovosti izbranih slovenskih podjetij po prej opisanih kriterijih, upoštevana je tudi možnost stečaja podjetja.

Graf: Luka Gubo, FT Quant, Vir: Bloomberg, analiza slovenskih delnic, lasten preračun  

 

 

Opozorilo: Vsebina in informacije v tem prispevku in analizi ne predstavljajo nikakršnega finančnega, naložbenega, davčnega, pravnega ali druge vrste strokovnega svetovanja, niti priporočil za nakup ali prodajo enot vzajemnega sklada in drugih storitev. Informacije, objavljene v tem prispevku, ne pomenijo ponudbe ali vabila k dajanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč so namenjene zgolj informiranju vlagateljev.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,959
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,199
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,121
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,627
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,837
06/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,168
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,280
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,305
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,052
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,392