Komentar

Prva je Krka, zadnja pa Aerodrom Ljubljana in Pivovarna Laško

Ob prihajajoči objavi letošnjih Gazel, ki jih izbirajo na časniku Dnevnik, si poglejmo malce bolj napredno metodo ocenjevanja kakovosti poslovanja večjih slovenskih podjetij. Zanimalo nas bo predvsem to, ali so podjetja stabilna in ali imajo potencial za prihodnjo rast poslovanja.

20.10.2014 22:25
Piše: Luka Gubo

Foto: www.mediaspeed.net

Metod za takšno ocenjevanje je ogromno, vendar se bom osredotočil samo na eno, ki je tudi med najboljšimi.

 

Cilj ocenjevanja poslovanja podjetja je ugotoviti, katero podjetje je boljše kot drugo. Vendar lahko to počnemo na podatkih iz preteklosti, ki nam pokažejo, kako dobro je podjetje poslovalo v preteklosti. Druga možnost je uporaba pričakovanj - analitike in tudi sam management se vpraša, kaj pričakujejo v prihodnjih četrtletjih, in nato te podatke upoštevamo v ocenjevanju.

 

Oba načina imata svoje prednosti in slabosti. Prednost prvega načina je zagotovo ta, da so podatki relativno enostavno dostopni (iz letnih poročil recimo), slabost pa je ta, da ocenjujemo poslovanje v preteklosti. Prav to je prednost upoštevanja napovedi analitikov in managementa podjetij, vendar je tukaj velika pomanjkljivost prav nenatančnost napovedi.

 

Dobro rešitev je ponudil profesor newyorške univerze Joseph Piotroski. Profesorja financ je zanimalo, kako lahko z uporabo računovodskih izkazov poišče podjetja, ki poslujejo dobro in še pomembneje - bodo poslovala dobro še v prihodnje. Ugotovil je, da je  9 podatkov iz bilanc podjetij ključnih za ocenjevanje kakovosti podjetja. Več kriterijem kot podjetje ustreza, boljše je.

 

 

Primer: Piotroski ocene na podjetju Krka.

 

Prvi kriterij Piotroski ocene je dobičkonosnost. Če je podjetje ustvarilo dobiček na koncu leta, dobi oceno 1, če je ustvarilo izgubo, dobi oceno 0. Krka je lani ustvarila 173 milijonov evrov dobička in posledično dobi oceno 1.

 

Drugi kriterij je pozitiven operativni denarni tok. Ta nas zanima predvsem zaradi tega, ker lahko podjetje ustvari dobiček iz dejavnosti, ki niso povezane z jedrnim poslom podjetja, recimo s prodajo delnic. Če ima podjetje pozitiven denarni tok iz poslovanja, dobi oceno 1, sicer 0. Krka je imela lani 403 milijone evrov denarnega toka iz poslovanja, tako da dobi dodatno točko.

 

Tretji kriterij ocenjevanja je ta, da je denarni tok iz poslovanja višji od neto dobička, prav zaradi omenjenega razloga - podjetje mora dobiček ustvariti iz poslovanja in ne iz špekulacij s prevzemi ali drugimi posli, ki niso osrednja dejavnost podjetja. Temu pogoju Krka ustreza, kar pomeni, da dobi novo točko, skupaj ima torej že 3.

 

Četrti kriterij je razdolževanje podjetja. Tukaj nas ne zanima nominalna vrednost dolga, ampak dolg glede na celotno bilanco, ker v primeru visoke rasti podjetja majhna nominalna rast dolga ni problematična. Če se razmerje med dolgovi in celotnimi sredstvi zmanjša, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka se je lani popolnoma razdolžila, kar seveda pomeni, da ustreza kriteriju in dobi še eno dodatno točko.

 

Peti kriterij ocenjevanja izhaja iz kratkoročnih terjatev in kratkoročnih dolgov. Če se razmerje med njima poviša (torej ima podjetje vedno več kratkoročnih terjatev kot dolgov), dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Pri Krki je temu res bilo tako, posledično ima po našem ocenjevanju že 5 točk.

 

Šesti kriterij se osredotoča na obrat sredstev, ki je razmerje med prodajo podjetja in sredstvi. Višjo prodajo kot lahko naredi podjetje glede na višino sredstev, boljše je, zato nas tukaj zanima sprememba obrata sredstev - če se je povečalo glede na prejšnje leto, dobi podjetje pozitivno oceno, če se je zmanjšalo ne dobi dodatnih točk. V primeru Krke se je obrat sredstev zmanjšal, kar pomeni, da podjetje ne dobi nove točke.

 

Sedmi kriterij je rast donosnosti sredstev. Če je donosnost sredstev (razmerje med dobičkom in sredstvi) narasla, dobi podjetje oceno 1, drugače 0. Krka je povišala donosnost sredstev iz 10,1 odstotka na 10,2 odstotka, kar je seveda pozitivno in si zasluži dodatno točko, skupaj jih ima 6.

 

Osmi kriterij ocenjevanja je povezan s številom delnic na trgu. Ko podjetje potrebuje kapital, da ostane pri življenju, ga lahko dobi samo z izdajo novih delnic in posledičnim iztisom obstoječih delničarjev (razen, če sami vplačajo v podjetje). Na drugi strani zgodbe se pa podjetja, ki dobro stojijo in je delnica na trgu po njihovem mnenju prepoceni, odločajo za nakup lastnih delnic, kar pomeni, da jih je vedno manj v obtoku in je posledično cena delnice lahko višja. Prav to počnejo pri Krki, kjer že nekaj časa odkupujejo lastne delnice in s tem nakazujejo vlagateljem, da je management mnenja, da so delnice prepoceni. To je dodaten pozitiven pokazatelj dobrega poslovanja podjetja in posledično dobi Krka še eno točko.

 

Zadnji, deveti kriterij je rast bruto marže. Če podjetje povišuje svojo bruto maržo, lahko ob isti količini prodaje ustvari višje dobičke, kar je seveda pozitivno. Krka je bruto maržo lani povišala na 59,2 %, zato dobi še dodatno točko.

 

Skupaj tako Krka doseže 8 točk od devetih, kar jo uvršča med zelo dobra podjetja. Enako analizo vseh kriterijev sem naredil tudi za 13 drugih večjih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Celotna analiza je bila predstavljena v torek, 7. oktobra, na Gospodarski zbornici Slovenije, in je dosegljiva na na: (Povezava).

 

Na spodnjem grafu lahko vidimo končne ocene kakovosti izbranih slovenskih podjetij po prej opisanih kriterijih, upoštevana je tudi možnost stečaja podjetja.

Graf: Luka Gubo, FT Quant, Vir: Bloomberg, analiza slovenskih delnic, lasten preračun  

 

 

Opozorilo: Vsebina in informacije v tem prispevku in analizi ne predstavljajo nikakršnega finančnega, naložbenega, davčnega, pravnega ali druge vrste strokovnega svetovanja, niti priporočil za nakup ali prodajo enot vzajemnega sklada in drugih storitev. Informacije, objavljene v tem prispevku, ne pomenijo ponudbe ali vabila k dajanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč so namenjene zgolj informiranju vlagateljev.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
4
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,088
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,537
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,794
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,459
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,105
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 905
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,012
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 748
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 734