Komentar

Peljati se ali se ne peljati, to je vprašanje uporabniške izkušnje plačila

Doma v Sloveniji se ne vozim ne z avtobusom in ne z vlakom, za razliko v tujini, kjer se skoraj vedno. In zakaj v tujini ja, doma pa ne? Povsem enostavno, zaradi uporabniške izkušnje. Nakup letalske vozovnice, vnos vstopnega kupona v Google Pay elektronsko denarnico, je enostavna izkušnja. V Londonu in v Manchestru, mojih zadnjih dveh izkušnjah, je bilo to popolnoma enostavno. Svojo bančno kartico prisloniš na bralnik na vstopnih vratih v podzemno železnico ali na terminal pri šoferju dvonadstropneg avtobusa - in se pelješ.

 

16.04.2022 21:00
Piše: Borut Hrobat
Ključne besede:   London   Manchester   digitalizacija   transport   Manchester   Velika Britanija   Kranj   Oyster   Visa   Mastercard

V Kranju bodo v okviru digitalizacije kmalu uvedli plačilno sredstvo, ki deluje na eni od svetovnih plačilnih shem, in bo uporabno v celotni mestni občini. To bo Kranj postavilo v vrh inovativnih mest v Evropi.

Podaljšan vikend v Veliki Britaniji sem izkoristil tudi za obnavljanje izkušenj v tamkajšnjem transportu. Je res, da je privatiziran, ni poceni, posebno vlaki niso, a je storitev na nivoju, pa tudi uporabniška izkušnja je res dobra. Ker je moje področje digitalno poslovanje, se bom omejil na del nakupa kart in pa plačevanja voženj.

 

Nakup letalske vozovnice, vnos vstopnega kupona v Google Pay elektronsko denarnico, je enostavna izkušnja. Telefon imam vedno pri sebi, saj plačujem samo z njim. Enako vnos karte za vlak, ki pelje iz letališča v London. Pa sedaj primerjamo to z lokalnimi izkušnjami. Če želim plačati parkirnino z bančno kartico v Ljubljani, se moram pripeljati v sam center mesta in parkirati v garažni hiši pod Kongresnim trgom. Prej ne gre. Ne v Stanežičah, ne kje v Šentvidu, ne v Šiški, do samega centra moram, bolj v center ne gre. Pa bi se rad peljal z mestnim avtobusom, a se ne morem. Vsaj ne brez tveganja plačila kazni.

 

V Londonu in v Manchestru, mojih zadnjih dveh izkušnjah, je bilo to popolnoma enostavno. Svojo bančno kartico prisloniš na bralnik na vstopnih vratih v podzemno železnico ali na terminal pri šoferju dvonadstropneg avtobusa - in se pelješ. Ko zamenjaš vlak ali avtobus, ponoviš vajo in tako cel dan, sem in tja, iz King's Cross postaje, do Excela na vzhodu, pa v center na kosilo, pa spet na zahod na vlak proti Manchestru.

 

Cena ene vožnje 2,90 funta. Mislim, da je bilo vsega skupaj 12 (dvanajst) voženj in obračun naslednji dan je znašal 9,00 funtov. Toliko namreč znaša cena dnevne karte in ToL (Transport of London) uporablja sistem "pravičnih cen" (fair pricing) in plačuje se enostavno z običajno bančno kartico. Lahko bi uporabljal Oyster Card, zaprto shemo, ki so jo uvedli pred 20 leti, a so vožnje dražje, saj se namenskega sistema z izključno zaprto plačilno shemo želijo znebiti. Zakaj? Predvsem zaradi izredno visokih stroškov vzdrževanja in precej zapletenega načina pridobitve te kartice in nalaganja denarja nanjo. Nekako me spominja na princip Urbane, ki jo tudi ni prav enostavno pridobiti in naložiti sredstva nanjo, o stroških vzdrževanja pa ne bi razpredal, ker jih resnično ne poznam.

 

Oyster bodo Londončani torej kmalu ugasnili iz ekonomskih in uporabniških izzivov. Pa se za trenutek vrnimo domov. Na začetku tega leta je bila slovenska vlada na obisku v Kranju in predstavniki mesta so jim pokazali tudi izvajanje začrtanih usmeritev na področju digitalnega Kranja. Trenutno menda potekata dva razpisa, eden za vzpostavitev digitalne platforme za podporo pametnemu mestu Kranj, drugi pa se dotika identifikacijskega in plačilnega sredstva, ki bo integriran z bonitetno platformo. Odločili so se za uvedbo plačilnega sredstva, ki deluje na eni od svetovnih plačilnih shem, katero bo uporabno v celotni mestni občini; tako v javnih zavodih, pri koncesionarjih in tudi pri drugih podjetjih in trgovcih. Plačilo mestnega prevoza, parkirišč, zaprtih in odprtih, najem koles bo omogočeno tudi ne-imetnikom mestnega identifikacijskega in plačilnega sredstva z uporabo navadne bančne plačilne kartice.

 

Celoten projekt je v Kranju zastavljen z namenom poenostaviti uporabniško izkušnjo prebivalcem mesta in drugim obiskovalcem ter zmanjševanju stroškov sprejemanja plačilnih sredstev subjektom, ki bodo vključeni v ta sistem. Poleg omenjenega bodo omogočal tudi izvedbo bonitetnih produktov med javnimi in zasebnimi ponudniki. Gre za zelo zanimiv koncept, ki Kranj postavlja v sam vrh inovativnih mest, nekje ob bok Stockholmu, ki naj bi podoben sistem ponudil prebivalcem in obiskovalcem nekaj mesecev pred Kranjem.

 

In tako kot danes pravijo v Londonu in Manchestru tap-and-go, bo tudi v Kranju na mestnih avtobusih in parkiriščih lahko vsakdo plačal vožnjo ali parkiranje z običajno bančno kartico. 

 

Če se  vrnimo za trenutek nazaj v Manchester. Transport v tem osrednje angleškem mestu je zaenkrat še organiziran malce drugače kot v Londonu. S tramvaji upravlja mestno podjetje, z avtobusi pa nekaj zasebnih podjetij. Celotna mreža ni povezana, vsaj z vidika vozovnic ne. Tudi to naj bi se po besedah domačinov v kratkem spremenilo. Združili bodo celotno transportno mrežo, v sistem pa bodo za potrebe multimodalnosti vključili še mestna kolesa.

 

Kljub trenutno še ločenim sistemom lahko uporabniki tramvaja v Manchestru potujejo na enak način kot v Londonu - z običajno bančno kartico, kjer se prav tako uporablja princip "pravične cene". Razlika je le, da se uporabnik v Manchestru registrira na terminalu oziroma bralniku na postaji pred vstopom v tramvaj ter ob izhodu. Kontrolorjev je precej. Malce drugačna, a vseeno odlična uporabniška izkušnja tako za domačine kot turiste. In v obeh primerih govorimo o milijonskih mestih, o Londonu in Manchestru, ki prisegata na plačila transporta z običajnimi plačilnimi sredstvi.

 

Digitalizacija oziroma digitalna podpora transportnim rešitvam je izredno zanimivo področje. Kot povsod v novejših tehnoloških rešitvah prevladuje princip odprtih sistemov, uporaba programskih vmesnikov, kar omogoča ponudnikom transporta, mestom in državam izkoriščati možnosti konkurence, zniževanje stroškov, prilagajanje trendom in novostim in - kar je najpomembnejše! - izboljšanje uporabniške izkušnje.

 

Sistem podpore izdaji vozovnic, plačevanja le-teh in preverjanja veljavnosti je sestavljen iz treh delov. Sistem izdaje kart mora podpirati tako enkratne vožnje, podporo multimodalnosti in s tem kombinacije različnih prevoznih sredstev, časovne omejitve, obračun glede na dolžino prevoza, uporabo znotraj različnih območij, "pravične cene" itn.. Podpirati mora tudi terminske vozovnice, ki so lahko imenske ali anonimne.

 

Omenjeni sistem ni direktno vezan na sistem plačevanja in uporabo različnih plačilnih sredstev. Ta so lahko kartica v zaprti plačilni shemi (npr. Urbana, Oyster), odprti plačilni shemi (npr. Visa, Mastercard), lahko bi uporabili tudi storitev inicializacije plačil preko odprtega bančništva ... In še bi lahko našli kako sredstvo. Tudi kriptovalute, če želite.

 

Tretji del pa predstavlja terminalska oprema, plačilni terminali in validatorji ter orodja, ki jih uporabljajo kontrolorji. Tudi ta del je lahko popolnoma namenski, ali pa se uporablja programska oprema na androidnih telefonih ali terminalih. 

 

Da bi storitvena podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi (tako javna kot zasebna), optimizirala stroške in hkrati ponudila svojim uporabnikom res prijazno izkušnjo, naj bi uporabljala sisteme, ki jih je možno sestaviti iz različnih ponudnikov posameznih sklopov. To nikakor ne pomeni, da v posameznih primerih nek ponudnik ne more ponuditi vseh treh sklopov, nikakor pa se ne sme zgoditi, da gre za sistem, ki ne omogoča uporabe rešitev različnih ponudnikov, lahko tudi več ponudnikov na istem sklopu.

 

V Sloveniji imamo še kar precej prostora za izboljšanje uporabniške izkušnje predvsem na področju optimizacije stroškov podpornih sistemov (tudi v transportu), ki se v vsakem primeru odražajo v ceni vozovnice, ki jo plača končni uporabnik, prebivalec ali turist. Pa cena še ni tako zelo pomembna, uporaba storitve se najprej lomi na res enostavni uporabniški izkušnji. "Vzemi kartico iz denarnice, prisloni in se pelji, mi ti bomo pa zvečer izvedli plačilo pravične cene za tvoje vožnje ta dan." Enostavno, ni kaj.

 

In v Kranju naj bi to kmalu delovalo, gospod minister je bil ob predstavitvi menda navdušen in je izjavil, da bo kranjski projekt vzorčni model za celotno Slovenijo. Pa da vidimo. Mogoče se v letu 2023 tudi v Ljubljani kdaj peljem z avtobusom in parkiram za Bežigradom na odprtem parkirišču z uporabo bančne plačilne kartice?

 

Za konec še ena uporabniška izkušnja digitalne podpore transportu. Večerni vlak iz Londona v Manchester je zaradi nesreče drugega vlaka med potjo moral spremeniti ruto in posledično je zamujal 40 minut. Že med vožnjo je operater vlaka vse potnike obvestil, da jim pripada vračilo 50 % cene vozovnice. V kolikor bi vlak zamujal več kot 60 minut, bi bilo vračilo 100 %. In vračilo je Northern izpeljal že naslednji dan po zahtevku, ki ga je bilo možno izvesti na njihovi spletni strani, ki je prilagojena tudi uporabi na mobilnih telefonih. Denar sem dobil na plačilno kartico, s katero sem plačal vozovnico. Če že govorimo o uporabniških izkušnjah v transportu.

 

Borut Hrobat živi digitalno v analognem svetu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.707
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.484
03/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.413
04/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.267
05/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.241
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.793
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.002
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 877
09/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 584
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.745