Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer naj bi po pričakovanjih zmagal nacionalist Vučić, še okrepila, kajti Milorad Dodik, voditelj bosanskih Srbov, je moral pred srbskimi volitvami "dati mir", da ne bi škodoval Vučiću. Mu pa to ni preprečevalo, da ne bi krepil stikov s Putinovim režimom, ki utegne izkoristiti Zahodni Balkan za novo krizno žarišče, s katerim lahko vsaj delno preusmeril pozornost Zahoda od Ukrajine. Po nekaterih obveščevalnih podatkih so se ruske aktivnosti v Bosni in Hercegovini prejšnji mesec drastično povečale, središče potencialnega vojaškega konflikta pa je t.i. Distrikt Brčko, formalno nikogaršnje ozemlje na severovzhodu Bosne, ki fizično preprečuje stik med zahodnim in vzhodnim delom Republike Srbske. Distrikt Brčko je za Srbe nekaj takšnega kot koridor Suwalki za zvezo NATO. Če bo v Bosni in Hercegovini počilo, se bo to vsekakor najprej zgodilo na območju Brčkega.
Distrikt Brčko, vsega okoli 400 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje na severovzhodu Bosne in Hercegovine, veliko kot mesto Dunaj, ločuje vzhodni in zahodni del Republike Srbske. Gre je projekt Združenih držav oziroma Daytonskega mirovnega sporazuma, po katerem je po koncu štiriletne državljanske vojne Bosna in Hercegovina postala država dveh entitet, Republike Srbske in Federacije Bosne in Hercegovine, v kateri so združeni Bošnjaki in Hrvati. Distrikt Brčko je nastal kot nekakšna tampon cona s posebnim statusom, katere namen je bil fizično ločiti zahodni in vzhodni del srbske entitete. V primeru vojaškega konflikta v Bosni in Hercegovini bi bilo to območje vsekakor prioritetni cilj srbskega prodora, kajti Distrikt Brčko je edino ozemlje, ki omogoča spojitev obeh delov Republike Srbske. Tega se njen premier Milorad Dodik zaveda. Vendar pa ta hip ne more tvegati konflikta brez jasnih zagotovil svojih zaveznikov iz Beograda oziroma Moskve, da bo dobil ustrezno podporo in pomoč za takšen podvig.
Varnostne razmere v Bosni in Hercegovini so se še poslabšale po odločitvi Civilne zaščite Republike Srbske, da za tri mesece prekine sodelovanje s federalnim Ministrstvom za varnost. Potezo gre razumeti kot novo Dodikovo provokacijo in napad na državne institucije Bosne in Hercegovine. Še posebej, ker časovno sovpada z rusko invazijo na Ukrajino, ki jo Dodik za razliko od hrvaškega in bošnjašnega člana predsedstva precej odkrito podpira.
Bolj kot na Vučića računa Milorad Dodik na "velikega brata" iz Moskve Vladimirja Putina.
Na splošno je podpora Vladimirju Putinu v Republiki Srbski visoka, odločitev Civilne zaščite, da se "osamosvoji" pa lahko razumemo tudi kot poskus njenega preoblikovanja v paravojaške enote, torej zametek nove srbske vojske, ki jo pravni red Bosne in Hercegovine izrecno prepoveduje. Kakšna je pri tem vloga Rusije, ki na Balkanu obveščevalno deluje predvsem pod krinko Srbsko-ruskega humanitarnega centra v Nišu, bo jasno po parlamentarnih volitvah v Srbiji. Za razliko od srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki poskuša loviti ravnotežje med Zahodom (Evropsko unijo) in Rusijo, pa je Dodik povsem proruski. Še več, po mnenju poznavalcev so čustva obojestranska, kajti tudi Putin naj bi izjemno cenil brezpogojno vdanost voditelja bosanskih Srbov.
Republika Srbska ali Republika Ruska?
Opozicija v Republiki Srbski, ki pod Dodikom preživlja težke čase, mu očita, da entiteto spreminja v rusko gubernijo in mirno dopušča, da se ruski obveščevalci sprehajajo po Republiki Srbski kot po Lugansku ali Donecku in Dodiku dajejo občutek, da si lahko v odnosu do Sarajeva dovoli še precej več kot doslej. Če gre verjeti nekaterim informacijam, se Dodik z Rusi že dogovarja tudi o prihodnjih ruskih vojaških bazah na ozemlju Republike Srbske, kar bi brez dvoma pomenilo hudo eskalacijo razmer na Zahodnem Balkanu.
Distrikt Brčko je nekakšna "tampon cona", nikogaršnje ozemlje oziroma posebna entiteta, ki fizično ločuje zahodni in vzhodni del Republike Srbske. Če bo na Zahodnem Balkanu počilo, bo Brčko središče konflikta.
Inštitut IFIMES iz Ljubljana denimo opozarja, da so sredi januarja v Bosno in Hercegovino pripotovali trije ruski agenti (P. B. , D. T. in R. K.). Prespali so v enem izmed hotelov v Brčkem, imeli več zaupnih sestankov in naslednji dan zapustili državo v Višegradu, od koder so odšli v Srbijo. Po mnenju IFIMES-a so bili to posebni ruski operativci, zadolženi za pripravo provokacij, ki bi opravičile odločitev vlade Republike Srbske, da v Distriktu Brčko intervenira s svojimi policijskimi oziroma paravojaškimi enotami. Če se v Sarajevu zavedajo te nevarnosti, lahko pričakujemo, da bosta hrvaški in bošnjaški član predsedstva javno odločno podprla prošnjo Bosne in Hercegovine za članstvo v zvezi NATO. Toda obenem je lahko vse skupaj tudi rusko-srbska provokacija oziroma past, kajti formalni razlog za Putinovo agresijo na Ukrajino je bilq prav njena namera po članstvo v Natu. Če bi torej hrvaška in bošnjaška entiteta prišli pred organe oblasti s formalno prošnjo za članstvu v Severnoatlantskem zavezništvu, bi se Republika Srbska ob ruski podpori skoraj zagotovo odločila za odcepitev, zavzetje Distrikta Brčko, to pa bi sprožilo novo vojno v Bosni in Hercegovini.
Koga se boji Herr Schmidt?
Poznavalci razmer zdaj upe polagajo na federalnega premierja Fadila Novalića, ki se trenutno sooča z močno medijsko-politično kampanjo v zvezi z nabavo respiratorjev v času epidemije; sodni postopki paralizirajo delo njegove vlade, proti kateri vodi Dodik že dlje časa "specialno vojno", česar se visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt morda niti ne zaveda. Glede na izjemna pooblastila, ki jih ima - njegov predhodnik, koroški Slovenec Valentin Inzko, jih je denimo večkrat uporabil, da je preprečil nenadzorovane dogodke -, bi moral prav Schmidt odločno poseči v separatistične popadke bosanskih Srbov in v skrajni sili enostavno odstaviti srbskega člana predsedstva, tj. Milorada Dodika. Poteza bi bržkone šokirala Moskvo, vendar bi lahko prav pravočasna reakcija Evropske unije, ki je nedavno v Bosno in Hercegovino poslala vojaške okrepitve, preprečila Dodikove ambicije, da s pomočjo zaveznika iz Moskve izpelje svoj načrt, po kateem bi se Republika Srbska odcepila od Federacije, potem pa na referendumu glasovala za združitev s Srbijo. Kar bi zagotovo sprožilo vojno.
Smrt slovenskega konzula
V senci geostrateških preigravanj na Zahodnem Balkanu, kjer ruski obveščevalci pripravljajo teren za novo vojno žarišče, se je v torek zvečer v prestolnici Republike Srbske zgodila prometna nesreča, v kateri je v doslej ne povsem pojasnjenih okoliščinah umrl slovenski konzul v Banjaluki Marjan Ristič. Med večernim sprehodom po pločniku na Bulevaru Petra Bojovića je z golfom vanj zapeljal 23-letni S.M. in ga zbil do smrti. V Banjaluki sicer vlada varljivo zatišje pred nedeljskimi volitvami v Srbiji, kjer se za nov mandat poteguje Aleksandar Vučić, brez katerega bi se politična kariera Milorada Dodika hitro končala.
Premier Republike Srbske, ki grozi z odcepitvijo od Bosne in Hercegovine, sicer velja za najbolj skorumpiranega politika na Balkanu, njegovo priljubljenost med volivci pa precej spretno razširjajo z vici. O njegovi politični spretnosti veliko pove tisti, ki je lani krožil po Srbiji: Skupaj na letalu se znajdejo Dodik, Putin in Trump, ko jih pilot obvesti, da so odpovedali vsi motorji in da imajo le eno padalo. Trojica se dogovori, da bo dobil padalo tisti, ki dobi največ glasov. V klobuk vržejo glasovalne lističe. Ko jih preštejejo, ugotovijo, da je največ glasov dobil Dodik, ki vzame padalo in skoči iz letala. Trump pa zavpije za njim: "Videl sem že vse, samo česa takšnega pa ne! Trije smo glasovali, pa je Dodik dobil 15 glasov!"