Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem protiustavnega Zakona o RTV Slovenija, ki v delu diskriminira status t.i. neparlamentarnih strank, saj jim nacionalka ponovno namenja manj prostora kot parlamentarnim. Tudi letos smo priče neustavnemu ločevanju parlamentarnih in neparlamentarnih strank, čeprav sta 2. in 3. odstavek 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija v nasprotju z ustavo, Zakonom o volitvah v Državni zbor ter celo s samim Zakonom o RTV Slovenija (4. člen) ... Po tem "ključu" dobijo parlamentarne stranke 2/3 programskega časa, neparlamentarne pa le 1/3. Soočenja parlamentarnih strank potekajo v najbolj gledanih večernih terminih, neparlamentarnim namenijo popoldanske termine, ko je gledanost bistveno nižja. To pa pomeni ustvarjanje neenakopravnosti, neenakovrednega soočenja stališč ter onemogočanje enakopravnega in demokratičnega soočenja vseh potrjenih kandidatnih list. Ustava in zakoni namreč ne ločujejo med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami.
Odločitev vodstva RTV Slovenija, da stranko Naša dežela uvrsti med parlamentarne, kar pomeni bistveno večji medijski prostor v programu javnega zavoda, kaže na osnovni problem slovenske demokracije. Da namreč lahko v javnem prostoru prodreš le v primeru, če si del nekega vplivnega ali trenutno vladajočega političnega bloka, močne neformalne nomenklature ali pa imaš izredno veliko denarja. Resnične alternative niso zaželene, ker niso pod kontrolo.
Arbitrarna odločitev javnega zavoda RTV Slovenija o statusu posameznih strank, ki vpliva na vlogo v soočenjih, je vrh ledene gore demokratičnega deficita, sprenevedanja in medijskih deviacij. Slednje omogoča zakonodaja, ki so jo pisali tisti, ki jim ustreza dnevno "betoniranje" Slovenije v arhaično levo in desno. Zato imamo volilno-medijsko zakonodajo, ki ne omogoča preboja (demokratičnih) alternativ, ampak nam v utrujenih soočenjih ponuja zgolj tiste obraze, ki jih je izbrala politično-kapitalska elita z leve oziroma desne.
Favoriziranje parlamentarnih strank
Začnimo z javno RTV Slovenija, ki neustavno promovira parlamentarne stranke. Poleg tega, da parlamentarci med letom skoraj vsak dan gostujejo v njihovih oddajah, jim nacionalka daje privilegiran status tudi v predvolilnem času. Odločitev za to običajno utemeljujejo z določbami Zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija v 12. členu določa pogoje za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list političnih strank v delu programskega časa oziroma v predvolilnih oddajah RTV Slovenija v času volilne kampanje. Še bolj konkretno, 2. in 3. odstavek 12. člena tega zakona sta v nasprotju z ustavo, Zakonom o volitvah v Državni zbor in 4. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija, saj določata neenakopraven položaj, tj. različen obseg razpoložljivega predstavitvenega časa parlamentarnih strank, strank zastopanih v Evropskem parlamentu in neparlamentarnih strank, ali kandidatnih list, ki so jih vložili volivci.
Zadeve so precej jasne:
1. Kandidatne liste, ki jih v skladu z 58. členom Zakona o volitvah v Državni zbor potrdi Državna volilna komisija (DVK) oziroma volilne komisije volilnih enot, so na volitvah enakovredne, enakopravne ne glede na način, kako so bile vložene: s podpisi poslancev Državnega zbora, so jih vložile dosedanje parlamentarne, neparlamentarne stranke ali neposredno volivci. Kandidatne liste se razlikujejo samo glede na vrstni red na volilnih lističih in v drugih javnih objavah volilne komisije, kar pa slednje nediskriminatorno določijo z žrebom (60. člen Zakona o volitvah v Državni zbor). 2. in 3. odstavek 12. člena Zakona o Radioteleviziji Sloveniji v nasprotju s tem vsebinsko (znotraj programa jim namenja drugačen status) diskriminirata politične stranke, ki v trenutku volilne kampanje niso zastopane v Državnem zboru Republike Slovenije ali Evropskem parlamentu, s tem, da jim ne glede na število potrjenih kandidatnih list brez pravnega ali vsebinskega temelja, določata tretjino (!) vsega razpoložljivega časa za predstavitev vseh političnih strank v programih RTV Slovenija. Neparlamentarne stranke v predvolilnih oddajah 3. odstavek 12. člena ločuje od parlamentarnih strank, kar pomeni dodatno neenakopravnost, nezmožnost enakovrednega soočenja stališč s parlamentarnimi strankami oziroma onemogoča enakopravno in demokratično soočenje vseh potrjenih, enakopravnih kandidatnih list.
Osnovni cilj demokratičnega procesa volitev v Državni zbor je enakopravno soočenje stališč vseh, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o volitvah v Državni zbor, ne pa ločeno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank, saj status "parlamentarnosti" ("neparlamentarnosti") z vidika nastopanja na volitvah ni pomemben oziroma ne bi smel biti vsebinski razlikovalni dejavnik, ki bi vplival na način predstavitve v medijih, sploh pa ne v javnih.
2. 12. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija je nasprotju s 4. členom taistega zakona, na podlagi katerega mora RTV Slovenija "zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju … " (1. odstavek 4. člena). Določanje razpoložljivega časa neparlamentarnim strankam in ločevanje predvolilnih oddaj parlamentarnih ter neparlamentarnih strank ne pomeni verodostojnosti, objektivnosti in celovitosti obveščanja v smislu določil tega zakona, saj zanemarja enakopravnost kandidatnih list političnih strank, ki so se za volitve kvalificirale pri Državni volilni komisiji na podlagi Zakona o volitvah v Državni zbor in implicitno, z načinom informiranja izpostavlja "večvrednost" parlamentarnih strank.
3. 12. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija je v nasprotju s 14. členom ustave Republike Slovenije, ki določa, da "so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.". Glede na 12. člen Zakona o radioteleviziji Slovenija kandidati kandidatnih list neparlamentarnih strank in list volivcev nimajo enakih možnosti predstavitve stališč in so v javnem mediju nedopustno diskriminirani na podlagi političnega prepričanja.
***
Glede na zakonsko enakopravnost vseh kandidatnih list, ki kvalificirano nastopajo na volitvah v Državni zbor, bi moral javni zavod RTV Slovenija v času predvolilne kampanje organizirati predstavitev strank brez diskriminacije na podlagi dejstva, ali so stranke parlamentarne ali neparlamentarne. Osnovni namen zakonsko opredeljene volilne kampanje je namreč enakopravnost vseh strank v zakonskem obdobju 30 dni ne glede na status. Tako se nam dogaja, da imajo parlamentarne stranke v medijih zaradi svojega statusa zagotovljen nadrejen medijski status (redno pojavljanje v medijih) v celotnem obdobju med posameznimi volitvami v Državni zbor, nacionalka pa jim daje privilegiran položaj še med predvolilnimi soočenji.
Zanimivo bi bilo to vprašanje postaviti strankam med predvolilnimi soočenji: so za to, da se spoštuje pravni red in zagotovi enakost pred zakonom za vse, ali pa podpirajo neustavno privilegiran položaj parlamentarnih strank?