In le-ta so bila pri osebi, ki je v politiko vstopila pred tedni, ki v tem času ni naredila še nič, da bi ji sploh lahko postavili kakšno vprašanje glede preteklosti, dokaj nizka. Obratno kot predsednik Juncker, ki je prvotni slovenski kandidatki z dodelitvijo podpredsedniškega mesta lestvico še dvignil, jo je gospe Bulc z omembo, da se hitro uči, torej še ne zna veliko, spustil.

Široka podpora pa je vsaj toliko, kot je temeljila na njeni dobri predstavi, temeljila na dejstvu, da Evropski komisiji že teče voda v grlo. In če je evropska politika enkrat dovolila, da se uporabi evropski teren za razčiščevanje internih slovenskih problemov, je Slovenija bistveno premajhna, da bi to dopustili še enkrat. Sploh, ker bi to res lahko pomenilo premik datuma začetka delovanja nove komisije. No, če bi bila sila, bi tako ali tako g. Potočnika vključili v igro in bi to bilo to.

Pa da ne bo kakšne pomote. Ne glede na razliko v težavnosti dela, ki sta ga dobili obe kandidatki, je rezultat jasen. Ena ga je opravila dobro, druga pač ne.

Bolj kot to pa je zanimiv odziv v Sloveniji. Tolikšnega navdušenja nismo bili deležni verjetno od prve olimpijske zmage Tine Maze na zadnjih olimpijskih igrah. Takoj so se pozabile vse težave in pojavile so se že ideje, ali lahko enotno podporo kandidatki razumemo tudi, kot da je Slovenija končno našla formulo sodelovanja med levico in desnico in je tako kriza že zgodovina.

Res je, Slovenija bolj kot marsikaj drugega potrebuje pozitivno energijo. Kriza počasi ni več recesija, ampak kar depresija. Ker imamo pesimističen pogled na prihodnost, ni novih investicij, in pesimističen pogled postane samoizpolnjujoča se prerokba. Morebiten žarek optimizma prinese precej več, kot še tako velik kup denarja, ki ga ECB pošlje v naše banke, ki pa še tega, ki ga imajo, ne zmorejo plasirati, odkar jim je prepovedano financirati zgubaške in tajkunske zgodbe.

In ta žarek optimizma je včeraj za trenutek prinesla naša kandidatka. Iz odziva je popolnoma jasno, kako potreben in zaželen je bil. Vendar se je ob tem potrebno spomniti na zadeve, s katerimi se je gospa kandidatka ukvarjala, preden je zašla v politiko. Seminarji oziroma dogodki, kjer te napolnijo z pozitivno energijo in te dejansko “dvignejo” sploh niso redki. In daleč od tega, da ne bi delovali. In vsakemu priporočam, da se kakšnega udeleži. Ko vidiš, kako s par prefinjenimi triki v nekaj urah iz krdela popolnih neznancev ustvariš ekipo, ki deluje učinkovito, kot bi delali skupaj že celo desetletje, se zaveš moči, ki jo ima dobro vodenje na celotno organizacijo.

Seveda energija, predana na ta način, na tovrstnih seminarjih in “seminarjih”, ni trajna. Odvisno od intenzivnosti in kvalitete drži od par ur do par mesecev. Ampak to ne pomeni, da je s tem kaj narobe. Pomeni le to, da se je potrebno zavedati, da gre zgolj za žarek, ki bo morda še dolgo žarel, žal pa le zadaj za oblaki, ki čakajo gospoda Cerarja. Tudi zaradi njenega odhoda v Bruselj.