Predsedniki običajno ne beležijo takih naslovov. Ampak danes moram povedati samo to. Po razkritju v Buči in drugih naših mestih so bili okupatorji izgnani. Ubitih je bilo na stotine ljudi. Mučeni, usmrčeni civilisti. Trupla na ulicah. Minirano območje. Celo trupla mrtvih so minirali!

Razširjene posledice ropanja. Koncentrirano zlo je prišlo v našo deželo. Morilci. Mučitelji. Posiljevalci. Roparji. Ki se imenujejo vojska. In ki si po tem, kar so storili, zaslužijo samo smrt.

Želim si, da bi vsaka mati vsakega ruskega vojaka videla trupla ubitih ljudi v Buči, v Irpinu, v Hostomelu. Kaj so storili? Zakaj so bili ubiti? Kaj je storil moški, ki se je vozil s kolesom po ulici? Zakaj so bili navadni civilisti v običajnem mirnem mestu mučeni do smrti? Zakaj so bile ženske zadavljene, potem ko so jim iztrgali uhane iz ušes? Kako je bilo mogoče ženske posiliti in ubiti pred otroki? Kako je bilo mogoče njihova trupla oskruniti tudi po smrti? Zakaj so trupla ljudi drobili s tanki? Kaj je ukrajinsko mesto Buča naredilo vaši Rusiji? Kako je vse to postalo mogoče?

Ruske matere! Tudi če ste vzgajale roparje, kako so postali tudi mesarji? Ne morete se ne zavedati, kaj je v vaših otrocih. Niste mogle spregledati, da so prikrajšani za vse človeško. Brez duše. Brez srca. Ubijali so namerno in z veseljem.

Želim, da vsi voditelji Ruske federacije vidijo, kako se izvajajo njihovi ukazi. Takšna naročila. Takšna izpolnitev. In skupna odgovornost. Za te umore, za ta mučenja, za te roke, ki so jih odtrgale eksplozije, ki ležijo na ulicah. Za strele v zatilje vezanih ljudi.

Tako bodo zdaj dojemali rusko državo. To je njena podoba. Vaša kultura in človeški videz sta umrla skupaj z Ukrajinkami in Ukrajinci, h katerim ste prišli.

Odobril sem odločitev o ustanovitvi posebnega pravosodnega mehanizma v Ukrajini za preiskavo in sodno obravnavo vsakega zločina okupatorjev na ozemlju naše države. Bistvo tega mehanizma je skupno delo domačih in mednarodnih strokovnjakov: preiskovalcev, tožilcev in sodnikov. Ta mehanizem bo pomagal Ukrajini in svetu privesti pred sodišče tiste, ki so sprožili, ali kakor koli sodelovali v tej strašni vojni proti ukrajinskemu ljudstvu in v zločinih nad našim narodom.

Ministrstvo za zunanje zadeve, državno tožilstvo, nacionalna policija, varnostna služba, obveščevalna služba in druge strukture v njihovi pristojnosti se morajo po svojih najboljših močeh potruditi, da bo mehanizem takoj začel delovati. Pozivam vse naše državljane in prijatelje Ukrajine na svetu, ki se lahko pridružijo temu delu in pomagajo vzpostaviti pravičnost, da to storijo.

Svet je že videl veliko vojnih zločinov. V različnih časih. Na različnih celinah. Toda čas je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija takšnega zla na zemlji. Vsi, ki so krivi za takšne zločine, bodo vpisani v posebno knjigo mučilcev, najdeni in kaznovani.

Ukrajinci! Želim, da se tega zavedate. Sovražnika smo pregnali iz več regij. Toda ruske čete še vedno nadzorujejo okupirana območja drugih regij. In po izgonu okupatorjev se tam najdejo še hujše stvari. Še več smrti in mučenja. Ker je takšna narava ruske vojske, ki je prišla v našo deželo. To so barabe, ki ne morejo drugače. In takšne ukaze so imeli.

Vsi partnerji Ukrajine bodo podrobno obveščeni o tem, kaj se je zgodilo na začasno okupiranem ozemlju naše države. Vojne zločine, storjene v Buči in drugih mestih med rusko okupacijo, bo v torek obravnaval tudi Varnostni svet Združenih narodov.

Zagotovo bo sledil nov sveženj sankcij proti Rusiji. Ampak prepričan sem, da to ni dovolj. Potrebnih je več sklepov. Ne samo o Rusiji, tudi o političnem vedenju, ki je dejansko omogočilo, da je to zlo prišlo v našo deželo.

Danes mineva štirinajsta obletnica vrha Nata v Bukarešti. Potem se je pojavila možnost, da Ukrajino popeljejo iz "sive cone" v vzhodni Evropi. Iz "sive cone" med Natom in Rusijo. Iz sive cone, v kateri Moskva misli, da jim je dovoljeno vse. Tudi najstrašnejši vojni zločini.

Pod optimističnimi diplomatskimi izjavami, da bi Ukrajina lahko postala članica Nata, se je nato leta 2008 skrivala zavrnitev sprejema Ukrajine v zavezništvo. Skrival se je absurdni strah nekaterih politikov do Rusije. Mislili so, da bodo z zavrnitvijo Ukrajine lahko pomirili Rusijo, jo prepričali, naj spoštuje Ukrajino in normalno živi poleg nas.

V 14 letih od te napačne računice je Ukrajina doživela revolucijo in osem let vojne v Donbasu. In zdaj se borimo za življenje v najbolj grozljivi vojni v Evropi po drugi svetovni vojni. Gospo Merkel in gospoda Sarkozyja vabim, da obiščeta Bučo in si ogledata, kaj je politika popuščanja Rusiji pripeljala v 14 letih. Da bi na lastne oči videli mučene Ukrajinke in Ukrajince.

Želim, da me pravilno razumete. Ne krivimo Zahoda. Za smrt naših ljudi ne krivimo nikogar razen ruske vojske, ki je to storila. In tiste, ki so jim ukazali. Imamo pa pravico govoriti o neodločnosti. O poti v takšno Bučo, v takšen Hostomel, v tak Harkov, v takšen Mariupol. Nismo neodločni. Ne glede na to, ali smo v določenem bloku ali neuvrščeni, razumemo eno stvar: biti moramo močni.

Pred štirinajstimi leti je ruski voditelj v Bukarešti zahodnim voditeljem povedal, da ni države, kot je Ukrajina. In dokazujemo, da taka država obstaja. Bila je in bo. Ne bomo se skrivali za močnimi tega sveta. Nikogar ne bomo prosili.

Iskreno povedano, ne bi smeli prositi za pomoč z orožjem, da bi se zaščitili pred tem zlom, ki je prišlo v našo deželo. Vse potrebno orožje bi nam tako ali tako morali dati - brez prošenj. Ker so sami spoznali, kakšno zlo je prišlo in kaj je prineslo s seboj.

Vidimo, kaj je na kocki v tej vojni. Vidimo, kaj branimo.

Obstajajo standardi ukrajinske vojske - moralni in profesionalni. In naša vojska se zdaj ne more prilagajati. So številne druge vojske, ki bi se morale učiti od naše vojske.

In obstajajo standardi ukrajinskega ljudstva. In obstajajo standardi ruskih okupatorjev. To je dobro in zlo. To je Evropa in črna luknja, ki hoče vse to raztrgati in absorbirati.

Zmagali bomo v tej vojni. Tudi če posamezni politiki še vedno ne bodo mogli premagati neodločnosti, ki jo bodo skupaj s svojimi uradi prenesli na svoje naslednike.

Vse potrebne službe že delujejo v Buči, da bi mesto ponovno zaživelo. Obnoviti oskrbo z elektriko, vodo. Obnoviti delo zdravstvenih ustanov. Obnoviti infrastrukturo. Dati ljudem varnost. Ker je bila Rusija izgnana. In Ukrajina se vrača. In vrača se življenje.

Danes sem obiskal naše obmejne stražarje, naše junake v Bolnišnici mejne straže Ukrajine. Ranjeni bojevniki. Osmim sem podelil državna priznanja. Nagradil sem tudi ortopeda-travmatologa, častnika zdravstvene službe, ki je vodilni vojaški travmatolog v Ukrajini in je rešil že veliko ukrajinskih branilcev.

Državna priznanja je po tej uredbi prejelo skupaj 41 obmejnih stražarjev. Uslužbenci Državne mejne straže so bili tisti, ki so se z okupatorji srečali prvi, ko so šli v ofenzivo 24. februarja. Zdaj se naši fantje in dekleta vračajo na državno mejo, ko izganjamo okupatorje.

Prepričan sem, da bo prišel čas in bo obnovljena celotna črta državne meje Ukrajine.

In da bi se to zgodilo prej, moramo biti vsi osredotočeni, pripravljeni na pogumno soočenje z zlom in se odzvati na vsako zločinsko dejanje proti Ukrajini, proti našim ljudem, proti naši svobodi.

Zlo bo kaznovano.

Slava Ukrajini!

Opravičilo uredništva

Pomotoma smo objavili delovno verzijo prevoda, v kateri je bilo še nekaj napak. Besedilo smo kasneje nedomestili s končno verzijo. Za napako se opravičujemo.