Poleg očitne neustavne diskriminacije parlamentarnih in neparlamentarnih strank v predvolilnih soočenjih na javnem zavodu RTV Slovenija poteka še bolj pristranska, nedemokratična anketna in finančna diskriminacija v zasebnih medijih. Eni se prozorno, v posmeh demokraciji, sklicujejo na ankete, ki so - milo rečene - pristranske tako na levi kot na desni, drugi pa za soočenja zahtevajo kar plačila. To je pogosto značilno tudi za lokalne medije. Več denarja pomeni več pozornosti, več glasov, kar ni v skladu s temelji demokratične ureditve, kot smo jo zastavili ob osamosvojtvi.
V soočenjih, ki nam jih servirajo mediji v predvolilni kampanji, spremljamo zgolj tiste, ki se servirano "soočajo" že nekaj mesecev pred volitvami. O večini stvari odloča ravno ta neregulirana "pred-kampanja", ki je bolj ali manj zacementirala razmerja moči med ključnimi strankami. Resnične demokratične alternative v Sloveniji nimajo nobene možnosti. Nimajo denarja, povezav na medije in političnih botrov, ki bi jim pomagali v promociji. Krog je sklenjen: mediji te vses čas ignorirajo, zato te ni na teh vprašljivih javnomnenjskih anketah, in ker te ni anketah, te ne bomo povabili v soočenj. In ker te ni v soočenjih, ne obstajaš. V tem trenutku se bije anketno-plakatni boj za parlamentarni vstop političnih satelitov, ki bodo omogočili levo ali desno vlado. Vsebina, izzivi časa, resna politika … so nepomembni. Gre samo za to, ali bo Janša ali Nejanša.
To podalpsko demokratično deviacijo bi lahko rešili - ali pa vsaj vsaj omilili - že v nekaj korakih:
1. Nov Zakon o RTV Slovenija, kjer bi se člani Programskega sveta določili na podlagi žrebanja med polnoletnimi državljani v skladu z starostno, izobrazbeno in regionalno strukturo. Takšen Programski svet bi mogoče občasno zaneslo v levo, desno in še kam, a z žrebom bi vsaj izločili element sistemske korupcije in politične izpostavljenosti.
2. Ureditev trga podjetij, ki merijo javno mnenje. Zakon o podjetjih, ki se ukvarjajo z merjenjem javnega mnenja, vzpostavitev osnovnih kapitalskih in strokovnih standardov, vezanih na mednarodno združenje ESOMAR, vzpostavitev registra teh podjetij in pa predvsem inšpekcije, ki bi preverjala način delovanja teh podjetij. Hkrati se vpelje zakonska obveza razkritja virov prihodkov teh podjetij in uveljavi načelo javnosti premoženja lastnikov in direktorjev teh podjetij, agencij, za kar bi lahko pooblastili kar KPK.
3. Dopolnitev Zakona o volilni in referendumski kampanji. Izdajatelji vseh medijev ne glede na naravo lastništva morajo zagotoviti vsem organizatorjem, ki jih je potrdila DVK (Državna volilna komisija), enake pogoje za objavljanje volilnih promocijskih sporočil; zagotoviti so dolžni enakopravnost organizatorjev volilne kampanje. Vsak izdajatelj medija, ki se je odločil za posebne predstavitve, izdaje medija, oddaje, predvolilna soočenja, rubrike ali druge oblike predstavitve organizatorjev kampanj, mora zagotoviti vsebinsko in časovno enakopravnost vseh organizatorjev kampanje. Predstavitev organizatorjev kampanj, kandidatov, političnih strank in njihovih programov v okviru uredniških informativnih rubrik in oddaj izdajatelja medija mora slediti enakopravnosti vseh organizatorjev in mora biti jasno ločena od drugih informativnih vsebin medija. Z drugimi besedami, vsak medij v Republiki Sloveniji, ki bi se odločil za predvolilna soočenja strank oziroma njihovih predstavnikov, je dolžan nameniti enakovredno pozornost vsem, tj. parlamentarnim in neparlamentarnim strankam, ki kandidirajo na volitvah. Brez razlik, brez diskriminacije.
4. Dopolnitev Zakona o medijih, ki ureja objavljanje anket javnega mnenja tudi izven meseca uradne predvolilne kampanje. Pri objavah raziskav javnega mnenja in anket o različnih družbenih vprašanjih, o podpori političnim strankam, politikom, kandidatom na volitvah, o referendumskih vprašanjih ipd., mora zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti izdajatelj medija navesti firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov naročnika, plačnika in izvajalca, poleg tega pa še čas, v katerem je bila opravljena raziskava javnega mnenja oziroma anketa, način izvedbe, vzorec, odzivnost vprašanih, natančen vprašalnik, način ter obliko, kako so bila vprašanja zastavljena, ali so anketiranci odgovarjali na priklic, ali so izbirali v naprej pripravljene opcije odgovorov, vrstni red vprašanj in podvprašanj ter merske napake. O vsebini pritožb lahko odloča inšpekcija na podlagi vpisa posameznega podjetja v register podjetij, ki merijo javno mnenje.
***
Ob vsem nevednem bi bilo glede na obseg korupcije v Sloveniji, ki je pogosto povezana z mediji, politiko, različnimi povezavami z državnimi podjetji, potrebno zavezance za razkritje virov premoženja pri KPK razširiti tudi z odgovornimi uredniki in direktorji medijev. S tem nepreglednega financiranja medijev sicer ne bi bilo konec, bi pa vsaj otežili in omejili sporne prakse, ki so huda deviacija naše demokracije in ki so iz leta v leto hujše.