Komentar

Uredniški komentar: Cmok imam v grlu, ko to pišem, in gre mi na jok. Kričal bi, pa ne morem.

Vojna v Evropi, ki se je začela 24. februarja, bo dolga. Vedno bolj samoumevna se nam bo zdela. Iz otopelosti, ki jo povzroči banalnost zla, nas bodo zdramili le še najhuši zločini, najgrozovitejši prizori. Kot tiste fotografije, ki sem jih videl včeraj. Pobiti otroci. Dečki. Deklice. Pretresle so me do te mere, da sem se počutil kot ženske iz Teherana, ki zvečer na strehah svojih hiš kričijo, da bi spravile iz sebe jezo in bes. Da bi glasno izjokale svojo nemoč.

08.04.2022 22:50
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Teheran   ženske   nemoč   Ukrajina   Rusija   Evropa   Slovenija   Putin   SIJ   Andrej Zubitski

Počasi bo treba odpreti tudi tisto res neprijetno vprašanje: koliko podkupnin so plačali Rusi za večje posle v Sloveniji, za prevzeme, nakupe podjetij?

Zmagovalna fotografija mednarodnega fotografskega natečaja World Press Photo Award 2009, umetnina italijanskega fotoreporterja Pietra Mastruza, prikazuje skupino žensk na strehah hiš v iranski prestolnici. Tja so prihajale na večer, da bi v mraku, na samem, intimno in brez prisotnosti opazovalcev iz sebe izkričale jezo in gnev, ki ju je sprožila goljufija na predsedniških volitvah. Kričale so na balkonih in strehah svojih stanovanj, ker so samo tako lahko ostale neopažene. Če bi to počele javno, bi imele težave z oblastjo, verjetno bi tvegale tudi aretacijo. Prav ta ganljivi prizor, ki s svojo silovito emotivnostjo ostaja večno aktualen v tem čedalje bolj norem svetu, sem pred leti uporabil v eni svojih kolumn z naslovom Ženske kričijo na strehah Teherana. Toda takrat sem pisal o frustracijah slovenskih intelektualcev, o njihovem molku, o pasivizaciji, ko gre za družbene in politične razmere v Sloveniji. Dvomim, da se je v zadnjih letih na tem področju kaj spremenilo na bolje, bržkone prej nasprotno, vendar se mi naše infantilne podalpske zdrahe ne zdijo omembe vredne v primerjavi z grozodejstvi, ki se dogajajo zgolj tisoč kilometrov vzhodno od nas. Živimo na obrobju vojne, ki se z vsakim dnem zdi bolj podobna zadnji svetovni, le da so vloge nekoliko zamenjane in hitlerjanci, zbrani pod enigmatično črko Z, zdaj derejo iz vzhoda proti zahodu ...

 

 

+++

 

Nekako sem že ponotranjil bolečino ob spoznanju, da smo se v kolektivnem smislu sprijaznili s tem, da nimamo vpliva na to vojno. Da vsak dan bolj apatično opazujemo neizmerno barbarstvo, ki ga vojna prinaša. Nimamo vpliva, ker evropske in zahodne politične elite nočejo poseči v spopad in se postaviti na stran šibkejšega, na stran napadenega. Na stran žrtve. Nič novega, pred tremi desetletji je Zahod več let tiho opazoval klavnico na Balkanu in puščal proste roke srbskemu nacionalizmu. Desettisoči so morali umreti, preden je zveza NATO aktivno posegla in Miloševića prisilila k popuščanju in umiku.

 

 

Max Richter: On The Nature Of Daylight

 

 

Slovenija se je glede Ukrajine celo nadpovprečno izpostavila in angažirala. Slovenska vlada je doslej ravnala pravilno in pravično. Ne moremo se delati, da se ne dogaja nič pretresljivega. Na politični ravni je manevrskega prostora še nekaj, v Ljubljani se še vedno prosto giblje med 100 in 150 ruskih državljanov, zaposlenih na različnih "kulturnih" organizacijah, ki jih financira Putinov režim. Med njimi so zanesljivo tudi agenti FSB. Kaj vse počnejo pri nas v teh časih, ko smo Evropejci de facto v vojni z Rusijo, raje ne ugibam.

 

Tisto, česar se moramo bati, niso le sofisticirani kibernetski napadi ali propagandna vojna proti nekaterim politikom, ampak predvsem nepredvidljive poteze na področju ekonomije. Morda nas čaka celo poskus likvidacije Slovenske industrije jekla (SIJ) s strani njenih ruskih lastnikov, ki razmišljajo samo še o tem, kako bi se iz zapletene situacije čim prej umaknili domov s čim bolj polnimi kovčki denarja. Da lahko zaradi njihovih mahinacij brez dela ostane več tisoč slovenskih delavcev, jih ne zanima. Če bi v stečaj poslali jeseniški Acroni, to ne bi bilo posebno presenečenje. S kakšnim izgovorom, je drugo vprašanje. Vsekakor pa odnos, ki so ga Rusi v minulih letih izkazovali do slovenskih solastnikov (SDH) kot tudi do slovenske države, kaže na komaj prikrito aroganco. Kot da jim je bilo (skoraj vse) dovoljeno. Tudi to, da se  Andrej Zubitski, predsednik uprave Skupine SIJ, po Sloveniji vozi s črnim maybachom z diplomatskimi tablicami, ki mu jih je nezakonito (!) priskrbela ruska ambasada v Ljubljani. Rusi so si pač veliko dovolili in vrsto let so se obnašali tako, kot da zakoni zanje ne veljajo.

 

Evropska ekonomija je sicer že žrtev ruske agresije na Ukrajino in lahko se samo strinjamo, da najhujše šele prihaja. Ni le Nemčija tista, ki jo skrbi prihodnost. Od leta 2007 se je tudi naša država lahkomiselno, nekritično in po mojem prepričanju zelo verjetno koruptivno podajala v posle z Rusijo. Zakaj smo se odrekli alžirskemu plinu in na vrat na nos sklenili pogodbo z Gazpromom? O tem bi zagotovo kaj vedel Boštjan Napast, ta Borut Jamnik slovenske ekonomske desnice, ki je danes predsednik uprave Luke Koper, dolga leta pa je veljal za eno ključnih eminenc slovenske energetike, posebej trga energentov oziroma zemeljskega plina. Napast se ne brez razloga skrbno izogiba prevelikemu medijskemu pojavljanju, kar ima zagotovo svoj razlog.

 

 

+++

 

Toda na koncu dneva je ekonomija zreducirana na številke, na denar. Zeblo nas prihodnjo zimo zagotovo ne bo, saj imamo za najmanj trideset let zalog premoga. Zelena alternativa bo morala v najslabšem primeru še malce počakati. Vojna niso samo izgubljeni dobički, prekinjene pogodbe ali pretrgane dobave. Če se že iz druge svetovne vojne nismo naučili, da ima krvavi denar kratko življenjsko dobo, potem nas očitno čaka popravni izpit v primeru Rusije. Vse zahodne kritike, sankcije in celo vojaška pomoč se zdijo dvolične v trenutku, ko po ruskih plinovodih v Evropo mirno, nemoteno prihaja plin. Nafta je manj pomembna, vsaj v primeru Slovenije, ki jo iz Rusije uvozi v zanemarljivih količinah. Plin pa je druga zgodba. Od ruskega plina smo po prekinitvi sodelovanje z Alžirci postali 100% odvisni. In z vsakim evrom, ki ga plačamo Putinovemu režimu za plin, sofinanciramo njegov vojaški stroj, njegovo posiljevalsko, morilsko soldatesko, ki si ne zasluži naziva vojska, njegovo propagando, njegov zločinski režim, ki pretepa in zapira opozicijo, mirovnike, homoseksualce, aktiviste, novinarje ...

 

V nekem trenutku bo tega moralo biti konec. V nekem trenutku bodo prizori množičnih grobišč, umorjenih civilistov, iznekaženih in oskrunjenih ženskih trupel postali pretežko breme za naše politike. Ki so na oblasti zato, ker smo jih izvolili. Za razliko od Putina in podobnih odpadnikov morajo zahodni politiki vsakih nekaj let na volitve, kjer se preverja njihovo zaupanje. In če bodo predolgo oklevali z zares odločnimi ukrepi proti Rusiji, med katerimi bo tudi popolna zračna, pomorska in kopenska izolacija te države, bo javnost vznemirjena in začela bo postavljati neprijetna vprašanja. Nemci ne bodo več tiho, ko gre za vprašanje kupovanja njihovih bivših politikov s strani ruskih oligarhov. Podobno velja za Avstrijce.

 

Pri nas bo treba odpreti vprašanje, koliko podkupnin so plačali Rusi za večje posle v Sloveniji, za prevzeme, nakupe podjetij. Saj vendar nismo tako naivni, da bi verjeli v njihovo transparentno, pošteno poslovanje. Tega tam ni. Še bolj bo zanimivo izbrskati, kdo vse pri nas je dobival (ali še vedno dobiva) denar od Rusov; med "sponzoriranci" so bili zagotovo tudi politiki. Bolj ko bo Putinov režim tonil v somrak vojnih zločinov, manj razlogov bo imel, da se svojim dovčerajšnjim prijateljem na Zahodu ne bi maščeval z razkritji vseh skritih finančnih transakcij. Panama Papers bodo malenkost v primerjavi s tem, kar lahko prileti iz Kremlja oziroma sedeža FSB ...

 

 

+++

 

Kako dolgo bomo Evropejci, ki nas prizori iz Ukrajine ganejo in prizadanejo, še tolerirali počasno in mlahavo politiko do Putina, je v marsičem odvisno od slik, ki bodo prihajale iz osvobojenih krajev, ki so jih Rusi zapustili v kataklizmičnem stanju. Predstavljam si, da so ruski vojaki s pomočjo enormnih količin vodke, plačanci iz Sirije in čečenskimi klavci povzročili toliko zla, da bo teža teh zločinov v nekem trenutku premagala neodločnost, celo strah pred Putinom. Kajti vedno in povsod je (t)ista tanka rdeča črta, ki loči življenje od smrti, svetlobo od teme ter Dobro od Zla. Strah pred psihopatom, ki med vrsticami grozi, da bo v primeru ogroženosti pritisnil na jedrski gumb, lahko premagamo tako, da ga osamimo, da v vseh pogledih popolnoma izoliramo Rusijo. Za več let. Ekonomska cena bo enormna, ampak če je to alternativa jedrski vojni, posebne dileme ne more biti. Rusija bo počasi drsela nazaj v srednji vek, njihova alternativa bo Kitajska, ki komaj čaka, da Putinu iz rok izpuli rodovitna polja in pašnike južne Sibirije.

 

Vojna, ki se je začela 24. februarja, bo dolga. Vedno bolj samoumevna se nam bo zdela in iz otopelosti, ki jo povzroči banalnost zla, nas bodo zdramili le še najhuši zločini, najgrozovitejši prizori. Kot fotografije, ki sem jih videl včeraj. Pobiti otroci. Dečki. Deklice. Pretresle so me do te mere, da sem se počutil kot ženske iz Teherana, ki zvečer na strehah svojih hiš kričijo, da bi spravile iz sebe jezo in bes. Da bi glasno izjokale svojo nemoč. Kajti če človeške oči vidijo stvari, ki jih ne bi smele nikoli videti, je telo v šoku, čustva vrejo, razum je za hip izgubljen. Pobijati majhne otroke ... otrokeee. Znotraj zla - kajti vojna je sama po sebi najhujše zlo - so grozodejstva proti otrokom, če parafraziram Dantejev koncept inferna (pekla), najhujši smrtni greh. Ne glede na to, ali Bog obstaja ali ne, morajo Putin in njegova zločinska soldateska pristati v zadnjem krogu inferna.

 

Kdo so pošasti, ki zvežejo otroke, jih pobijejo. Majhne deklice pred tem še posilijo. Cmok imam v grlu, ko to pišem, in moje oči se začenjajo solziti. Kričal bi, pa ne morem. Šel bi na streho in se drl nekam v daljavo, kričal, kolikor bi lahko, da bi mi odneslo cmok iz grla, ki me duši, da bi mi padlo svinčeno breme z prsi, zaradi katerega ne morem dihati.

 

Pa ne morem ničesar spremeniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
27
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.538
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.135
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.964
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.577
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.784
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 989
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 727
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.676
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.420