Razkrivamo

Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo

Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o stanju v gospodarstvu; imamo visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Načrti za naprej so smeli, kar je prav. Zanašamo se na zeleni prehod in digitalizacijo, računamo na vpeljavo novih tehnologij ter našo pregovorno agilnost, slišali smo tudi obljube za manj birokratskih ovir in bolj podjetniško prijazno okolje. Toda v resnici so razmere še kako resne, pravzaprav že dolgo niso bile tako resne. Slovenska vlada, Gospodarska zbornica in prebivalci Slovenije bi se morali zavedati, da sedanja kriza resno ogroža na tisoče delovnih mest. Akutalni podatki o rekordno nizki brezposelnosti niso zgolj varljivi, temveč nas lahko uspavajo, ker se ne zavedamo strukturnih napak v naši industriji. V Sloveniji smo izjemno izpostavljeni nihanjem v Evropski uniji, sploh v segmentu, ki izdeluje dele za nemško avtomobilsko industrijo.

 

11.04.2022 23:45
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   Mark Stemberger   gospodarstvo   industrija   kriza   Ukrajina   energenti   plin   elektrika   Mercedes   BMW   VW   GZS   energetika

To obdobje je že in še bo za vse nas v slovenski in tudi evropski nadvse krvavo. Težko, polno dvomov, strahu, skrbi, negotovosti in prekletega čakanja.

Vendar pa so vedno bolj očitni tudi glasovi tistih, ki ne vidijo samo lepo in pozitivno, temveč se tukaj in zdaj soočajo z (1) energetsko krizo. Tej se pridružuje oziroma se potencira (2) kriza pretrganih oskrbovalnih verig, ki se je začela v obdobju (3) Covid pandemije in se je v zadnjih dveh letih (2020–2022) samo stopnjevala. Sama pandemija je povzročila dodatne motnje v oskrbovalni verigi in povzročila masovni izpad delovne populacije (ter konzumentov proizvodov in storitev gospodarstva), kar je spravilo prenekateri del gospodarstva na kolena (turizem, storitveni sektor, tudi šolstvo in zdravstvo). In potem je tu še (4) vojna v Ukrajini, ki je pokazala, da smo precej bolj odvisni od ruskih energentov in ukrajinskega proizvodnega bazena, kot s(m)o se ljudje tega na splošno zavedali.

 

Ta vojna vpliva na pričakovanja borznih analitikov, ki nam s svojimi napovedmi krojijo usodo skozi inflatorna pričakovanja glede nafte, plina ter cen strateških surovin, ki jih spremljamo npr. na LME (London Metal Exchange, op. ured.). Šibko ravnovesje v gospodarstvu, ki je čutilo prve strukturne slabosti in napake že poleti 2019, se je z omenjenimi učinki združilo v eno največjih in najbolj resnih gospodarskih kriz, kar jih pomnimo trenutno živeče generacije. Slepiti se, da bo "vse OK samo od sebe" in da se morajo Rusi in Ukrajinci samo medsebojno spraviti, je nevarna zabloda. Na obzorju so tektonske spremembe ne samo v geopolitiki in industriji nasploh, temveč našega družbenega ustroja kot celote. Lastnih strukturnih in strateških napak pa se večinoma ne zavedamo oziroma jih nosilci odgovornosti ne čutijo na lastni koži.



Energetska kriza

 

Večina ljudi jo zaznava skozi višje cene goriva, a je to samo del cele slike. Medtem ko je nafta iz cca. 140 dolarjev padla nazaj na cca. 100 dolarjev (glej graf spodaj), so cene goriv pri nas in v okoliških državah rekordno visoko. Pri nas je vlada sicer začasno regulirala ceno goriva, a je ta še vedno občutno višja, kot je bila (toliko o t.i. prostem trgu, ki ga dominira pri nas duopol, drugod pa ni nič boljše). 

 

 

 

Vir: Brent crude oil - 2022 Data - 1970-2021 Historical - 2023 Forecast - Price - Quote (tradingeconomics.com) (dostop dne 10.04.2022)

 

 

Zakaj je torej cena goriva danes tako visoka? V preteklosti, nekje od leta 2006 dalje, je bila cena sodčka nafte dlje časa precej višja, kot je danes, pa nikdar nismo imeli tako visokih cen goriv. To se seveda odraža v inflaciji, ki ima vpliv na vsakega slehernika med nami. Povezava je logična in preprosta:

 

Npr: nafta -> traktor -> polje -> žito -> moka -> trgovina -> potrošnik. 

 

Prosti trg pri monopolni poziciji na trgu ali oligopolu, kjer prihaja do očitnega (kartelnega) dogovarjanja, očitno ne deluje v korist potrošnika (!) in vodi v neupravičeno bogatenje peščice privilegiranih na eni ter v množično siromašenje vseh ostalih na drugi strani. Država je v tem primeru lahko oziroma mora biti regulator stanja na trgu. Vendar država večinoma stoično opazuje dogajanje in svojih davkov na osnovne dobrine (energentov etc.) ne prilagaja stanju (v zadostni meri).

 

 

Cena plina je v industriji ponorela

 

Z izjemo trenutka ruske priključitve Krima v letu 2014 je bila cena plina za industrijo in gospodinjstva vzdržna in relativno stabilna; distributerji plina niso prenašali trenutnih nihanj na končnega porabnika. Situacija pa je danes zaradi vojne v Ukrajini dramatično drugačna, saj so pričakovanja (!) analitikov glede razvoja te vojne črnogleda.

 

 

 

Vir: Natural gas - 2022 Data - 1990-2021 Historical - 2023 Forecast - Price - Quote - Chart (tradingeconomics.com) (dostop dne 10.02.2022)

 

 

Na srečo gospodinjstev se kurilna sezona 2021/2022 večinoma končuje in je zato vsaj začasno panika odveč (začelo pa se bo jeseni, če se situacija ne bo umirila). V industriji, s poudarkom na bazični industriji (npr. jeklarstvo, železarstvo, proizvodnja in predelava aluminija, plastičnih mas, a tudi pekarstva etc.), pa je razpoloženje morbidno. Cene plina so postale nevzdržne in so danes med štirikrat do petkrat višje, kot so bile; in trenutni trend ni vzpodbuden. Industrija večinoma ne more stroškov povišanih energentov prenesti ne v zadostni meri ne pravočasno naprej v svoji verigi, tako da prihaja tudi do začasnih in celo trajnih zaustavitev tovarn.

 

 

Elektrika leti v nebo

 

Podobno se dogaja na ravni električne energije: gospodinjstva so zaječala ob občutno višjih položnicah za elektriko in vlada je hitro ukrepala glede omrežnin, tako da gospodinjstva vsaj začasno teh težav še ne čutijo. Je pa situacija v industriji izrazito drugačna, kjer se je cena električne energije povzpela za faktor 3 do 5 (na trenutnem trgu oziroma "spot trgu" je namreč ta faktor tudi do 10-krat!). Večina podjetij v industriji sklepa nove pogodbe za novo obdobje v zadnjem kvartalu (Q4) vsakega leta, največji del decembra. Običajno za leto dni, v industriji pa to delamo pretežno za dve do tri leta v naprej. Zaradi razvoja dogodkov s(m)o mnogi čakali - tudi po nasvetu samih distributerjev električne energije - na sklenitev nove pogodbe do konca leta, nekateri celo na januar in februar letos. Kaj se je v tem času zgodilo, zdaj vemo in čutimo vsi. 

 

Največja ironija je, da v Sloveniji sami proizvedemo med 85% in 93% vse električne energije! Ker se voda, uran in premog niso podražili, pa tudi sonca in vetra je približno enako, čeprav je delež tako pridobljene energije pri nas vsaj zaenkrat zanemarljiv, uporabniki električne energije ne moremo razumeti takšnega dviga cen. Država je po napovedih ministrstva za gospodarstvo napovedovala kritje 60 % povišanja vsem, ki imamo v 2022 povišanje vsaj 40 % glede na lani, a se je to žal popolnoma izjalovilo.

 

Država kot lastnik proizvodnje in distribucijske infrastrukture industriji ni ustrezno pomagala, hkrati pa sama pobira večji del te (umetne!) razlike iz industrije in od potrošnikov. To pa ima lahko strahovite posledice za marsikatero panogo znotraj industrije, ker večina industrijskih podjetij ne uspe prenesti stroška energentov naprej po svoji verigi navzgor. Podjetja, ki imajo v svoji strukturi prodajne cene npr. 3 % do 5 % energentov, jih imajo zdaj ob teh povišanjih že pri cca. 10 % do 15 %, v posameznih primerih tudi več. Vendar je tu poleg % pomembna še absolutna vrednost povišanja energentov; v primerih, ki so mi bili predstavljeni (kolegice in kolegi znotraj panoge predelave aluminija, pa tudi drugih panog), so ta povišanja tako visoka, da bo večina teh podjetij končala leto z izgubo in bodo sredi letošnjega leta imela velike likvidnostne težave

 

Večina omenjenih podjetij, vključno z nami, se obupno bori(mo) in pogaja(mo) z našimi industrijskimi kupci za ustrezen dvig cen. A ko imaš pred seboj stokrat, tisočkrat in tudi precej večja podjetja, moč argumenta pogosto podleže argumentu moči (kupcev). Kolegi iz Podravja so mi povedali, da njihovi kupci, kot sta npr. BMW ali VW sploh nista sprejela nobenih podražitev iz naslova višjih stroškov energentov; o povišanih stroških dela se tudi slučajno nočejo pogovarjati. Vse, kar sprejemajo, so dvigi stroškov materiala, ki je v borzni kotaciji, npr. aluminij ali jeklo.

 

 

 

Vir: Aluminum - 2022 Data - 1989-2021 Historical - 2023 Forecast - Price - Quote - Chart (tradingeconomics.com) (dostop 10.04.2022)

 

 

Za predelavo aluminija, jekla, železa, tudi plastike, stekla ipd. pa je potrebno poleg surovin tudi veliko električne energije in plina. Ker postaja za podjetja nerentabilno, da nadaljujejo s takšno predelavo, se nekatera umikajo začasno s trga, nekatera tudi za stalno. To pa ima lahko neslutene posledice ne samo za dotična podjetja, temveč tudi za mikro socioekonomska okolja, v katerih delujejo. Prav takšna industrijska podjetja so pogosto jedro ekosistema, ki ga ustvarjajo skupaj s svojimi dobavitelji in drugimi deležniki. Začasno zaustavljeno podjetje tako prizadene precej širše okolje in lahko hitro izgubi kritičen kader (poglejte samo primer turistične panoge). Zaustavljena podjetja se tako pogosto niti ne morejo več postaviti na svoje noge.

 

 

Oskrbovalna kriza

 

Oskrbovano krizo smo najprej videli skozi pomanjkanje mikročipov (polprevodniških elementov), ki jih uporablja avtomobilska panoga in panoga IT ter strojegradnja in bela tehnika in pravzaprav vsi, ki danes proizvajajo neke fizične dobrine. To se je začelo dogajati že v zadnjem kvartalu 2019 in zaradi Covid krize se je situacija hitro grozovito poslabšala. Ker ni bilo dovolj čipov je prišlo do pomanjkanje IT opreme na trgu, računalnikov skorajda ni več moč kupiti. Prišlo je do občutnega zmanjšanja proizvodnje avtomobilov v EU. Od leta 2019 pa do danes se je proizvodnja količinsko skrčila za cca. 40 %. Pri tem je potrebno izpostaviti (pametno) strategijo OEM proizvajalcev avtomobilov (pri tem izstopajo npr. BMW, Mercedes in skupina VW), da so mikročipe, ki so bili na voljo, vgrajevali v najdražje avtomobile, ki so jih lahko prodajali brez popustov – posledica je, da je BMW v 2021 ustvaril cca. 14 milijard EBIT, kar je skoraj trikrat več kot v "običajnih" letih. Mercedes je na primer dal vsem zaposlenim dodatno nagrado ob koncu leta v višini 6.000 evrov. 

 

A podobno velja tudi za vso ostalo industrijsko in potrošniško opremo, saj je danes težko najti karkoli brez mikroprocesorja. Že začete naložbe podjetij v industriji se niso končale, podaljšale so se preko vseh razumnih časovnic; podjetja imajo tako privezan denar v nedokončanih projektih, ki bi morali že davno generirati nov denarni tok. Ladjarji so težavo dodatno zagrenili, saj blago in oprema iz JV Azije potuje ne samo precej dalj časa (dodatnih 3 do 5 mesecev), temveč za občutno dražji denar: če je prej stal prevoz kontejnerja iz Kitajske cca. 1.600 dolarjev, zdaj stane cca. 16.000 (!) in tudi več (ladjarji v svoji zgodovini niso imeli tako dobičkonosnega leta!).

 

Covid pandemija pa je vnesla še dodatno spremenljivko: pomanjkanje ljudi v vseh vejah gospodarstva. Marsikaj, kar je prej solidno delovalo, zdaj tudi zaradi pomanjkanja voljnih ljudi ne deluje več. In tukaj ne govorimo samo o EU, temveč o pomanjkanju ljudi v industriji in gospodarstvu po celem svetu. Prenekatera vlada se sicer hvali s tem, da je dosegla najnižjo brezposelnost, a je verjetno to prej posledica splošnega trenda v gospodarstvu in panožnih trendov, kot pa dobrih potez posameznih vlad in velikega zaposlovanja (!?) v javni upravi v obdobju digitalizacije.

 

 

Naročila so, delavcev ni

 

Tako pridemo do zanimivega fenomena, da podjetja imajo naročila, da so potrebe na trgu velike, a ni ljudi, ki bi jih naredili. Tudi ni ustrezne opreme (mikročipi!?), ni materiala in ni surovin. Veliko strateških surovin namreč izvira iz nekaj kritičnih področij na svetu, od npr. Kitajske, Rusije do nekaterih afriških držav – njihova značilnost pa je, da so omenjene države vodene avtokratsko, kjer smo kupci hitro podvrženi dobri volji prodajalcev (ki delajo po diktatu svojih vodij), strategiji omenjenih držav ter dobri volji njihovih avtokratov/diktatorjev. Tako pomanjkanje strateških surovin (npr. Kitajska proizvaja cca. 85% magnezija na svetu, ki ga potrebujejo tovarne, ki proizvajajo aluminij, Rusija je izjemno pomemben dobavitelj niklja etc.) in komponent, potrebnih za dokončanje industrijskih proizvodov upočasnjuje, zmanjšuje in celo zaustavlja redno proizvodnjo večine tovarn v EU. 

 

Dodatno temu tovarne (v bazični industriji) ne delajo pod optimalnimi pogoji: imajo veliko denarja, vezanega v nedokončani proizvodnji, v že plačanih materialih / surovinah / opremi, ki je "na poti" in tako še ne generira denarja. Veliko tovarn tako dela s precej manj kot 80 % zasedenosti kapacitet, kar je industrijski "proxy" za učinkovitost in posledično tudi uspešnost podjetij. Znotraj panoge predelave kovin (železarne, jeklarne, proizvodnja in predelava aluminija) pa slišimo zgodbe, kako zaradi drage elektrike nekatere tovarne delajo samo še ponoči in preko vikendov, ko je elektrika najcenejša; namesto npr. 18 do 21 izmen na teden delajo samo še 11 izmen, kar pa je zelo daleč od 80 % izkoriščenosti kapacitet.

 

V to kombinacijo dodajte še negotovost dobav plina (večina bazične industrije ter marsikatero drugo industrijsko podjetje uporablja plin za svojo proizvodnjo in kot nadomestek drage elektrike iz preteklosti), ko se vlade v EU trkajo po prsih in se same odpovedujejo ruskemu plinu, še preden so zagotovile pogoje za ustrezno zamenjavo. Tej zmešnjavi vseh zmešnjav dodajte še redno izostajanje ljudi zaradi Covida in drugih respiratornih bolezni (ki jih vse tlačijo v isti ko) in imate pred seboj "perfektno nevihto". Velik del industrije tega Armagedona ne more oziroma ne bo preživel. Država pa ima v svojih rokah pomembne vzvode, od brzdanja inflacije preko reguliranja cen goriv in elektrike ter subvencioniranja stroškov plina za industrijo. 



Zeleni prehod

 

Energetska kriza se očitno ni začela januarja letos niti z ruskim vdorom v Ukrajino 24. februarja 2022, temveč je tlela že precej prej. Nekateri so to sicer videli, a malokdo je bil na to pripravljen. Začelo se je morda s katastrofo v Fukušimi na Japonskem, ki jo demagoško pripisujejo nesreči v tamkajšnji nuklearki, a je šlo za napako v statiki in gradbeništvu, ker obrambni zid ni zadržal tsunamija. Nemška kanclerka Angela Merkel je brez ustreznega posveta z industrijo in Evropsko komisijo zaradi te nesreče napovedala strategijo zapiranja vseh nukleark v Nemčiji do leta 2022 (ja, to je letos!), pri čemer pa izpadle energije iz teh virov niso ustrezno nadomestili. Zeleni po vsej EU so temu ploskali in ta val navdušenja je šel nekritično po celi Uniji. Prepričanje, da bomo s sončnimi in vetrnimi elektrarnami nadomestili pridobljeno električno energijo iz nukleark, se vsaj za zdaj ni obneslo. Nemci so prisiljeni še kako koristiti nuklearke v Franciji in na Češkem, menda so kupovali elektriko tudi iz naše krške nuklearke ...

 

Podobna je situacija glede plina. Trenutno pri nas za ruski plin ni nadomestila. Enako velja v Nemčiji in Avstriji in na Madžarskem, pravzaprav povsod, kjer se oskrbujejo s plinom iz Rusije. Ustrezne alternative trenutno nimamo in je še nekaj časa ne bo. Če se ne bomo znali ustrezno dogovoriti, bo imela vsa industrija v zgoraj omenjenih državah izjemno velike težave. Pravzaprav nepopravljive težave. Če bo padla industrija, bo padlo gospodarstvo, in to bomo občutili vsi. Tudi zaposleni v varnih službah javne uprave, javnega sektorja in energetskih podjetij, kjer danes o zgornji agoniji industrijskih podjetjih nekaj malega vedo, a vsaj zaenkrat tega ne čutijo. Zaenkrat! 

 

 

Kje in kaj so alternative?

 

Danes nimamo ustreznega nadomestka ne za plin ne za tako drago elektriko. Država sicer podpira t.i. zeleni prehod, a v resnici tukaj ni dovolj narejenega. Večinoma smo že izkoristili potencial slovenskih rek, premog moramo počasi zamenjati, projekt NEK2 je še v povojih, vetrnega potenciala imamo samo za zaokroževalno napako; ostane nam zgolj potencial sončnih elektrarn, a elektro-distribucijsko omrežje ni pripravljeno na priklop številnih novih sončnih elektrarn v Sloveniji. Eko sklad nima več niti enega evra za spodbude pri gradnji sončnih elektrarn; letos so januarja in februarja obravnavali 8.000 vlog, kar je toliko kot v celem letu 2021. Pozdravljamo najnovejšo pridobitev naše največje sončne elektrarne v Zasavju na degradiranem področju, a to ni dovolj niti ne pravočasno! HSE bi moral pokriti že vse industrijske objekte po Sloveniji, da bi s tem pomembno vplival na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Pa imajo interes?

 

Industrijska podjetja večinoma nimajo več prostih denarnih sredstev za samostojne naložbe v sončne elektrarne, ki bi ustrezno pokrivale pomemben del lastne porabe električne energije. Le-ta so porabila za boj s Covid pandemijo, za premoščanje likvidnostnih težav zaradi pretrganih oskrbovalnih verig in financiranje energentov v 2022. Z ustreznim baterijskim sistemom bi lahko vsaj začasno hranila potencialne presežke (npr. ob nedeljah in praznikih) ter gladila špice ob zagonih strojnega parka. Vendar elektrodistribucijska podjetja za to niso niti pripravljena ne motivirana, saj bi to pomenilo manjši odjem velikih porabnikov električne energije; to je sicer ideja, a je v nasprotju s trenutnimi interesi. Hkrati pa veliko industrijskih podjetij trenutno nima prostih denarnih sredstev. Naložbeni denar (Capex) so pretežno porabljala za poslovanje (Opex), zaradi zgoraj omenjenih težav v oskrbovani verigi ter zaradi manka ljudi v proizvodnji zaradi epidemije Covida. In zaradi tega, ker večinoma niso mogla pravočasno in zadostno prenesti povišanja cen na svoje kupce.

 

 

Smo na začetku zelo resne krize

 

Kriza z energenti je zelo resna kriza, ki je do sedaj nismo poznali. Nanjo nismo bili pripravljeni. V kombinaciji s krizo v oskrbovalni verigi, manjkom materiala in komponent ter občutnim dvigom vseh cen in povezanih stroškov, kot tudi izpadi ljudi v proizvodnji zaradi pandemije ter tudi povišanim stroškom dela, je to toksična kombinacija za prenekatero industrijsko podjetje v EU. Še prav posebej to velja za sektor malih in srednjih podjetij (MSP), a v nevarnosti so tudi velika podjetja. Samo če bomo delovali skupaj in složno ter strateško, lahko kombinacijo vseh omenjenih kriz počasi premagamo in bomo preživeli. Ampak to pomeni, da se moramo vsi zavedati, kako resna je situacija in da s helikopterskim deljenjem denarja ("malo vsem") te situacije ne bomo rešili! Ciljno usmerjeno, strateško (kaj je res pomembno), pravočasno (za marsikatero podjetje bi bilo včeraj že prepozno) in zadostno.

 

Vlada, GZS in prebivalci Slovenije bi se morali zavedati, da sedanja kriza resno ogroža na tisoče delovnih mest. Sedanji podatki o rekordno nizki brezposelnosti so ne samo varljivi, temveč nas lahko uspavajo, ker se ne zavedamo strukturnih napak v naši industriji. V Sloveniji smo izjemno izpostavljeni nihanjem v EU (celo Švicarji pravijo, da ko Nemčija kihne, je Švica prehlajena), sploh v segmentu, ki izdeluje dele za nemško avtomobilsko industrijo.

 

Trenutno stanje v slovenski industriji ni posledica lenobe, neznanja ali celo nesposobnosti nas v industriji, temveč je splet geopolitike, neaktivnosti oziroma mlačnosti na evropski ravni glede skupnih projektov z energenti, podcenjevanja bazičnih industrij in njihovega razvoja v EU, neustrezne industrijske politike na ravni EU, pretrganih oskrbovalnih verig, norega povišanja cen energentov in pogonskih goriv, tudi neučinkovitih aktivnosti glede Covid epidemije, inflacije in trikratnega povišanja minimalne plače v zadnjih treh letih. In še in še …

 

Zdaj so prelomni trenutki za slovensko in evropsko industrijo. Posli se vračajo iz JV Azije in Indije nazaj v EU. Globalizacija prehaja v regionalizacijo! Priložnosti, kakšna ironija, rastejo! Ampak! Kupci, od Gorenja do BMW, pričakujejo kitajske cene pred Covid krizo in vsemi ostalimi krizami. Enostavno je sicer reči, da moramo "samo malo počakati" in bomo lahko dvignili cene. Mnogi žal ne moremo več čakati. Rezerve so bile pokurjene zaradi epidemije in krize v oskrbovalnih verigah. V mnogih podjetjih je vse odvisno od pogajalskih pozicij in zmožnosti čakanja na ugoden trenutek. Tisti, ki bodo preživeli, bodo imeli na voljo skorajda nešteto novih projektov. Zato moramo ostajati pozitivni in biti oziroma postati še bolj ambiciozni. Vendar pa to obdobje je že in še bo za vse nas (predvsem v industriji) nadvse krvavo. Težko, polno dvomov, strahu, skrbi, negotovosti in prekletega čakanja.

 

Mark Stemberger je direktor Agis Technologies d.d..

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Spolne zlorabe patra Ivana Rupnika, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
2
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
15
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.539
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.135
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.964
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.577
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.784
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.072
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 989
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 731
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.676
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.421