Volodomir Zelenski, predsednik Ukrajine, o realnosti v mestu ob Azovskem morju, ki ga je ruska soldateska v dobrih dveh mesecih spremenila v Hirošimo. Koliko žrtev med civilisti je doslej samo v Mariupolju terjala Putinova agresija, je verjetno ta trenutek možno le približno oceniti. Zagotovo pa več tisoč.

Vladimir Putin ponovno zaostruje svojo retoriko, potem ko so zahodne države Ukrajini naposled začele dobavljati tudi resnejše orožje, artilerijo, oklepnike in tanke, v bližnji prihodnosti pa utegnejo Ukrajnini pomagati tudi z vojaškimi letali. Najnovejše grožnje vojnih zločinov osumljenega Putina so sicer rezultat dveh dejavnikov: spomladanskega deževja, ki ovira rusko ofenzivo na vzhodu in jugu Ukrajine, ter okrepljene vojaške pomoči Ukrajini, kar v praksi pomeni večje napore ruske soldateske pri doseganju ciljev. Kot odgovor na "zahodno vmeševanje v vojno" Putin verjetno v kratkem načrtuje odprtje še ene fronte na jugozahodu Ukrajine, kamor bi vkorakale ruske enote, nastanjene v samooklicani Transnistriji ali t.i. Pridnjestrski republiki. Ta proruska entiteta se je že v začetku devetdesetih odcepila od Moldavije, konflikt pa je bil zadnjih trideset let zgolj zamrznjen. Zelo verjetno je, da bodo Rusi poskušali s hitrim posegom odstraniti proevropsko oblast v Kišinjevu in prevzeti nadzor nad državo. Dogodki v zadnjih dneh te bojazni potrjujejo. Ni odveč dodati, da je Moldavija zelo tesno povezana s svojo jezikovno in nacionalno sorodnico Romunijo, ki je do Rusije tradicionalno negativno naravnana. Kaj Putinove grožnje z "odzivom s svetlobno hitrostjo" lahko pomenijo v praksi? Morda uporabo najnovejše ruske raketne tehnologije supersoničnih balističnih izstrelkov, s katerimi bi Putinov režim "kaznoval" države, ki najbolj pomagajo Ukrajini. Toda v trenutku, ko bi prva takšna raketa zadela ozemlje katere od članic zveze NATO, bi to pomenilo vojno Rusije z Zahodom, česar pa si niti ruski jastrebi ne želijo, saj razen jedrskega orožja Putinov režim nima nobene resne možnosti za zmago.

Zmago Jelinčič Plemeniti, prvak Slovenske nacionalne stranke (SNS), je na zadnjem velikem televizijskem soočenju na nacionalki demonstrativno odkorakal iz odra oziroma studija, pri tem pa zaradi slabe vidljivosti zgrešil zadnjo, tretjo stopnico in padel po tleh kot je dolg in širok. Žal izjemno statična kamera RTV Slovenija ni bila sposobna ujeti tega prizora, zato lahko samo ugibamo, kako je bil videti padec predsednika Jelinčiča. Morda mu bo prav ta epizoda pomagala, da se obdrži v parlamentu, če mu že goreče zavezemanje z ruske interese ne bo. Jelinčič je (bil) namreč edini slovenski politik, ki je javno zagovarjal rusko stran v vojni z Ukrajino.

Zoran Janković, ljubljanski župan, v izjavi o tem, koga naj ljudje podprejo na nedeljskih volitvah v Državni zbor. S solzilcem in ograjami je mislil na policijske ukrepe v Ljubljani med lanskoletnimi nasilnimi protesti in vandalizmom, kar sicer ni bilo nič posebnega glede na podobne izgrede v drugih evropskih prestolnicah, kjer so razgrajali skrajni desničarji in levičarji, pa tudi anticepilci in drugi posebneži. Tisto, kar pa v Jankovićevi izjavi dejansko zbega, je beseda "strahovlada". Na koga oziroma na kaj se nanaša? Bržkone je ljubljanski župan, ki drži obljubo, da se v politiko na nacionalni ravni ne bo več podajal, s "strahovlado" mislil režim Vladimirja Putina, iz čigar rok je pred leti prejel visoko rusko državno odlikovanje. Mimogrede, gospod župan, kdaj ste ga že vrnili? Odlikovanje namreč ...

Agnes Callamard, generalna sekretarka Amnesty International, je ostro obsodila ruske vojne zločine v Ukrajini in strategijo Putinove soldateske primerjala s Sirijo, kjer so med večletno državljansko vojno prav tako sistematično napadali civilno infrastrukturo in pobijali civiliste. Celo s kemičnim orožjem. S podporo Rusije. Kot je zdaj glede Ukrajine dejala Callamardova: "Presegli smo stopnjo vsesplošnih napadov, zdaj smo že sredi namernih napadov na civilno infrastrukturo." Doslej so Rusi pobili ali hudo ranili že prek 350 otrok v Ukrajini, kar je samo po sebi zločin proti človeštvu. Putina je za vojnega zločinca pred dnevi imenoval tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman in si prislužil oster protest ruskega veleposlaništva v Zagrebu, kjer so komentirali celo izjave univerzitetnega profesorja Davorina Lapaša, ki je Putinovo agresijo na Ukrajino označil kot enega najhujših zločinov v mednarodnem pravu. Reakcije ruske diplomacije niso presenečene, kajti Putinovi uradniki so prepričani, da se svoboda izražanja konča tam, kjer se začne upravičena kritika njihovega predsednika. Zanimivo je, da Putinova ambasada v Ljubljani previdno molči. 

Joseph Biden, predsednik Združenih držav Amerike, je med obiskom Poljske namignil tudi nekaj glede prihodnjega političnega razvoja v svetu, v katerem je Vladimir Putin 24. februarja vrgel mednarodni red s tečajev, ko je brez vojne napovedi napadel sosednjo Ukrajino. Pričakovati je bilo, da bo Putin zaradi vojnih zločinov svoje soldateske nekoč moral odgovarjati tudi pred mednarodnim sodiščem. Še prej pa je edina logična poteza demokratičnega sveta Putinova izolacija po zgledu Severne Koreje. Bo pa zagotovo težko prepričati vse zaveznike, da je samo popoln embargo pot do rešitve. Madžarska in Nemčija tega še vedno nočeta sprejeti. Madžarska verjetno zaradi Orbanovih zasebnih povezav s Putinovi oligarhi, Nemčija pa ima z Rusijo že od nekdaj ambivalenten odnos, ni pa zanemarljivo tudi število (bivših) nemških politikov, ki so na ruski plačilni listi ...