Sedaj, pred volitvami, se v raznih soočenjih velikokrat omenja besedno zvezo civilna družba ali pa celo Aktivno državljanstvo. A neizpodbitno dejstvo je, da vlada v Sloveniji glede teh besednih zvez popolna zmeda, diametralno nasprotne trditve, kdo, kdaj, kako je Aktivni državljan, ali pa kaj oziroma kdo je civilna družba. In to je velik problem. Sam se s tem problemom ukvarjam že dolgo, bralci portala+ boste morda pripomnili, da že predolgo, vendar bom stanje okrog tega problema pokomentiral še enkrat, ravno zaradi volitev, ker je ta problem v resnici res velik. Na koncu prispevka pa bom ponovno podal - na tem portalu sem to storil že nekajkrat - nekaj osnovnih predlogov izboljšave tega problema.

Poseben izziv za komentiranje tega problema sem začutil pred dvema ali tremi tedni ob ogledu na prvi pogled zelo všečne izjave Roberta Goloba, ki jo je dal novinarjem. In sicer:

"Civilna družba je pri nas najbolj svobodomiselni del naše družbe ... Civilna družba je pripravila kopico predlogov za izboljšanje demokracije pri nas ... "

In potem je posebej poudaril:

"Takoj po volitvah bomo naredili koalicijo za sprejem predlogov civilne družbe in bodo poslanci to izglasovali ne glede na kasnejšo koalicijo za oblikovanje vlade."

Zgoraj sem zapisal "na prvi pogled", kajti kaj je lahko prijetnejša melodija za nekoga kot sem jaz, ki se že leta ukvarjam z večjim upoštevanjem civilne družbe in Aktivnih državljanov, kot pa taki lepi stavki gospoda Goloba; a na drugi pogled, naj samo ponovim svojo uvodno trditev, da vlada v Sloveniji popolna zmeda kaj oziroma kdo je civilna družba ali Aktivni državljan. Bo morda Golob preciziral kaj oziroma kdo je civilna družba? Ali pa bo ostal kot vsa levica pri osnovni definiciji, saj se "itak ve, kdo je prava civilna družba", kdo je "pravi aktivni državljan".

Dejstvo je, da imajo vse razvite demokratične države bolj ali manj razvito civilno družbo. Da je razvita in delujoča civilna družba nujen del demokracije, koristna za njeno dobro delovanje, poudarja takorekoč vsak politični teoretik kot tudi večina demokratičnih voditeljev povsod po svetu. Glavni problem v Sloveniji pa je, naj ponovim tretjič, ne samo da je pri nas velika zmeda glede civilne družbe ali aktivnega državljana, pač pa da je politična levica zelo spretno in uspešno - seveda za nekatere - uveljavila v javnosti prepričanje, da je "prava" civilna družba, "pravi" Aktivni državljan svetovnonazorsko bližje njej kot desnici. Ki je to njihovo definicijo na žalost tudi sprejela. To dokazujejo navsezadnje tudi bolj desničarsko usmerjeni komentatorji Golobove izjave za novinarje, recimo na twitterju, ki v celoti kritizirajo vso civilno družbo in ponavljajo, češ saj smo vendar parlamentarna demokracija, ne rabimo nobene civilne družbe. In ne vidijo, da s tem samo prilivajo olje na gorečnost levice, na njeno trditev, da se "itak ve, kdo je prava civilna družba".

Edina konkretna napoved glede določitve, kdo, kdaj, kako kot Aktivni državljan in kaj oziroma kdo je civilna družba, je sedaj podana v programskih izhodiščih gibanja Povežimo Slovenijo. Naj citiram nekatera:

"Odklenili bomo potencial od države neodvisnega posameznika in podali recept za omejitev korupcije, nepotizma in nepravilnosti – sistematično uvajanje polne transparentnosti, zunanjega nadzora in odgovornosti odločevalca v vseh javnih zadevah, pomembno pa je, da se ob tem razvije tudi javni prostor, kjer se ljudje počutijo varne ter lahko izrazijo tudi svoje nestrinjanje. To mora biti prioriteta moderne demokracije ..."

Ta programska izhodišča so osnovni elementi za določitev kdo, kdaj, kako kot Aktivni državljan in kaj oziroma kdo je civilna družba.

Naj na koncu - kot sem napovedal že na začetku - podam še nekaj osnovnih predlogov izboljšave tega problema. Na prvem mestu bi morale državne institucije, preden vabijo kogarkoli k participaciji pri reševanju javnih, skupnostnih problemov, sodelovanje ločiti na dva sklopa. In sicer glede na to, ali se obravnava problem, ki se dotika oziroma ukvarja z javnimi problemi, ali pa izhaja iz t.i. posebnih vrednot, lahko rečemo tudi jasno določljivih vrednot, izrazito interesnih vrednot, kot so telesno zdravje, ohranjanje vodnega življa, skrb za ekonomsko prizadete. Kdaj pa se obravnava problem, ki se dotika oziroma izhaja iz splošnih, univerzalnih vrednot, kot so lepo, dobro, pravično, demokratično, ki pa so v osnovi nedoločljive.

Na prvi pogled zgleda komplicirano, zato naj poenostavim tako, da naj v prvem sklopu vabi država k sodelovanju tisto civilno družbo oziroma Aktivnega državljana, ki sta interesno izrazito določljiva, od društev za telovadbo ali ohranitev rib, do organizacij za takšne ali drugačne dobrodelne dejavnosti. Naj država to interesno civilno družbo in Aktivne državljane, ki so dokazljivo strokovno usposobljeni, še bolje podpira in financira. Da pa v drugem sklopu ne vabi k sodelovanju, še manj pa finančno podpira razna društva in organizacije, ki po navadi že v svojem nazivu nosijo oznako ali so celo registrirane za ukvarjanje s t.i. splošnimi, univerzalnimi vrednotami. K reševanju problemov iz tega sklopa, bi morale državne institucije vabiti k sodelovanju (in prav nič financirati) samo samostojne Aktivne državljane.  

Tako kot nastopa državljan samostojno, po svoji vesti in prepričanju na volitvah, tako kot in so za volitve pripravljena določena pravila po zelo precizni zakonodaji, tako bi lahko nastopal državljan kot samostojni Aktivni državljan, ko ima v zvezi s kakšnim skupnostnim javnim problemom, ki se tiče univerzalnih vrednot, svoje mnenje ali pa samo glas ZA ali PROTI kakšnemu predlogu rešitve tega problema. Za vse to so pripravljena določena pravila po zelo precizni zakonodaji. Naj navedem samo še en preprost predlog glede kdo in kako kot samostojni Aktivni državljan za sodelovanje pri obravnavi javnih splošnih problemov: obvezna neanonimnost in izjava, morda samo pisna, o želji, aktivno povedati ali sporočiti svoje glede obravnavanega problema in sicer na dva načina: zgolj dati svoj DA ali NE za določeno rešitev, ali pa še dodatno izraziti tudi pripravljenost za tako ali drugačno predvideno institucionalizirano argumentacijo o obravnavanem problemu.

Naj bo dovolj. Še enkrat, ali res zgleda komplicirano? Pa v resnici ni, če je le volja po boljšem in pravičnejšem reševanju skupnostnih javnih problemov.

Miha Burger je samostojni Aktivni državljan.